Res vas je lahko pošteno strah za svobodo medijev v Sloveniji. Stanje je alarmantno. Mediji so postali politična stranka. Prevzeli so jih tajkuni. A ne zasebni madžarski investitorji – ti imajo v Sloveniji le dve mikro naložbi, ki skupaj ne predstavljata niti en (1) odstotek medijske krajine.
Madžari so zadnja skrb, ki bi jo morali poklicani zaščitniki medijske pluralnosti in neodvisnosti morali imeti v mislih.
Evropski parlament naj bi danes na zahtevo evroposlanke Tanje Fajon razpravljal o madžarskem vmešavanju v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji. Dokaze naj bi našla kar na obskurnem portalu Necenzurirano.
No, preden se skliče razprave v Evropskem parlamentu, kjer bodo širili teorije zarote spletnega portala Necenzurirano.si, bi bilo morda bolje, da evropski poslanci v resnici razumejo kakšno je resnično lastništvo tega portala, še prej pa kakšna je resnična podoba slovenske krajine. Več kot 90 odstotkov medijev v Sloveniji je ideološko in kapitalsko povezanih z levo politično opcijo in povsem odvisno od poslov z državnimi družbami in od javnih naročil.
Glavni tiskani dnevniki v državi (Delo, Dnevnik, Večer) so v lasti tajkunov, ki so poslovno intimno povezani z levo politično opcijo. Vsi trije zelo očitno agitirajo za svoje lastnike in reklamirajo njihove gospodarske družbe, ki tekmujejo na razpisih za javni denar.
Novinarji največje komercialne in nacionalne televizije bežijo v politične stranke ali pa državne družbe, ki jih obvladuje tranzicijska levica. Od 20 bivših novinarjev v slovenski politiki, jih je kar 18 prestopilo v leve politične stranke. Ena od njih je bila tudi Tanja Fajon!
Z levo politiko intimno povezana radijska tajkuna Odlazek in Oblak sta zlorabila institut programskih radijskih mrež in ki so uničile lokalne radijske postaje in vzpostavile režim vsenacionalnih levičarskih mrež.
In ko smo pri tajkunu in obsojenemu kriminalcu Martinu Odlazku – ta si zasluži svoj odstavek. Bogastvo si je ustvaril z reciklažo odpadkov, z donosnimi pogodbami, ki jih je podpisoval z državo in lokalnimi samoupravami. Da pa donosne pogodbe ne bi nikoli presahnile, je kupil skoraj vso kolekcijo slovenskih lifestyle revij, tabloidov in, kot že rečeno, s svojo hobotnico in zvitim sistemom programskih radijskih mrež povsem okupiral tudi radijske valove. Odlazkovi mediji so bili izrazito provladni – do 13. marca 2020, ko je vlado prevzela koalicija Janeza Janše. Takrat so postali izrazito protivladni. Hkrati se je skupaj z vlado rodil nov medij, katerega edini razlog za obstoj je načrtni napadi na vlado – tudi z diskreditiranimi neresnicami in zavajajočimi polresnicami. Portalu je ime Necenzurirano, sestavljajo ga trije bivši pisci portal Siol.net (ki je bil v času vladavine Marjana Šarca tudi v Media Pluralism Monitor označen za režimsko trobilo Šarca in njegovega državnega sekretarja Črnčeca) in še prej levičarskega Dnevnika.
Necenzurirano ne trži oglasnega prostora. Njihove vsebine so brezplačne. In kljub temu nahrani 3 novinarje, za katerih medijsko likvidatorske usluge je morala globoka država prej plačati velike denarje. A si vendarle lahko privoščijo dolge reklame na priljubljenem Radiu Aktual, ki pripada kriminalcu Martinu Odlazku. Njihovi članki (z identičnimi slikami) se, preden se objavijo na portalu Necenzurirano, najprej pojavilo v tabloidu Svet24, ki je v lasti kriminalca Martina Odlazka.
Tanja Fajon je evropske kolege v njeni poslanski skupini, po domače povedano, »nategnila«. Nasedli so zarotniškim zgodbam o mednarodnem vohunstvu objavljenih na straneh obskurnega medmrežnega portala, ki ga financira obsojeni kriminalec in levi medijski tajkun, ki bije povsem odkrito vojno s trenutno vlado Janeza Janše.
Svoboda medijev tako v Sloveniji kot v Makedoniji je res na udaru. Slovenski večinski mediji so bili zadnjih sedem let provladni in izrazito prikrivali nečednosti vodilnih, tudi ko so ti hodili po robu kriminalitete. Bivši premier Cerar je neustavno vzel poslanski mandat vodji opozicije, prirejal mafijske javne razpise, napadal odločitve vrhovnega sodišča. Bivši premier Šarec je državnim podjetjem dajal navodila, v katerih prijateljskih medijih smejo oglaševati in si povsem podredil varnostno-obveščevalno službo, glavno komercialno televizijo (Pop TV) ter drugi največji portal (Siol.net) povsem ter iz njih naredil kanal, prek katerega je napadal svoje politične nasprotnike. V teh letih ni bilo iz Slovenije niti besedice o »napadih na medije«.
Makedonski premier Zaev je iz tako imenovane Severne Makedonije naredil zasebno Cosa Nostro, kjer lahko domače poslovneže brez skrbi izsiljuje za podkupnine in inkognito sodeluje v korupcijskih škandalih prek svojega LGBTQ surogata Bojana Jovanovskega. A so makedonski večinski mediji tiho. Leta 2008 je bil že pravnomočno obsojen, danes na položaju predsednika vlade in obdan s prijateljskimi mediji mu nihče ne more nič; saj tisto o čemer se ne poroča ne obstaja.
Razmere v obeh deželah so dokaj podobne. O umazanih poslih leve mafije bodo pisali le mediji, ki imajo tujega lastnika. Domači so pač del mafijske zgodbe. To ni tuje vmešavanje v domače zadeve (tisti, ki trdijo takšne neumnosti, živijo še v nekih drugih časih), pač pa novinarstvo z integriteto, ki se ne bo domačih, s politiko povezanih kriminalnih omrežij.
