Kako je Svetlana Makarovič po zavrnitvi Prešernove nagrade dobila najvišjo izjemno pokojnino

Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si) 

V zloglasnem primeru Svetlane Makarovič se je zgodilo pričakovano – ponos iz leta 2000 je danes požrl pohlep, kar pa je razumela današnja kulturna ministrica Asta Vrečko, ki ji je Makarovičeva vzor. Ta ji je po 23 letih od zavrnitve Prešernove nagrade zdaj, ko to lahko, nakazala 8.346 evrov. Svetlana Makarovič je leta 2000 arogantno in v celoti zavrnila Prešernovo nagrado, bolj malo pa se je govorilo o tem, da ji je takratni minister za kulturo Jožef Školč naklonjeno dodelil izjemno pokojnino, najvišjo med vsemi takratnimi dobitniki omenjene pokojnine.

Svetlani Makarovič je bila ravno v času podelitev Prešernove nagrade leta 2000 dodeljena tudi izjemna starostna pokojnina v višini 90 odstotkov. Od vseh takratnih prejemnikov je ona dobila najvišjo odmerjeno izjemno pokojnino, čeprav kriteriji za določitev odmere še danes niso docela jasni. Je šlo za naključje? Naj omenimo, da je predlog za to podal takratni kulturni minister Jožef Školč, ki je bil Makarovičevi tudi takrat naklonjen. Da gre za umazano igro, je takrat opozoril že novinar Dela Marjan Zlobec, ki ga je leta 2009 Makarovičeva na ulici celo napadla. Razlog – ker ni “nasedel njeni igri”.

Njena zavrnitev nagrade je bil “akt”
O podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo Svetlani Makarovič je 27. decembra 1999 odločil upravni odbor Prešernovega sklada, zavrnila pa jo je na slovesni podelitvi 7. februarja 2000. Zavrnila pa jo je v stilu “užaljene umetnice” in z igro žrtve, čeprav naj bi nagrado zavrnila že nekaj dni pred proslavo, izplačilo nagrad pa je bilo po besedah nekdanjega novinarja Dela Marjana Zlobca izvedeno prav 4. februarja 2000. Marjan Zlobec je namreč po teh podatkih hitro ugotovil, da je njena predstava na odru in zavrnitev nagrade le “akt”, v katerem se je želela predstaviti kot žrtev – saj je bila neizmerno “užaljena”, ker je nagrado takrat dobil tudi pater Marko Rupnik, za katerega je dejala, da ji “ne seže do gležnjev“.

Zlobec je svoje videnje proslave opisal v svoji kolumni “Bolj poza kot iskrenost” in s tem Makarovičevi stopil na žulj. Ta je v enem od svojih kasnejših intervjujev podala repliko na njegove besede, leta 2009 pa ga je ob srečanju na ulici celo napadla in pljunila. Vse za to, ker je spregledal njeno igro in izpostavil njen pravi obraz. Takrat je za Delo med drugim zapisal, da se je to zgodilo, ker je že leta 2000 spregledal njen scenarij v zvezi z zavrnitvijo Prešernove nagrade, “to je zaigrati užaljenost brez razloga, kasneje se je izkazalo, da je nagrado zavrnila zato, ker je poleg nje enakovredno nagrado prejel tudi pater Rupnik kot simbol katoliške umetnosti in z domnevno javnosti nepristopno umetnino v papeški kapeli v Vatikanu. Če bi to z odra obelodanila, sem prepričan, da bi ji v dvorani žvižgali, saj to ni noben argument za zavrnitev osebne nagrade,” je takrat v Delu zapisal Zlobec. Je pa zavrnitev nagrade finančno nič ni prizadela, saj ji je prikapljalo od drugod, v istem obdobju je dobila celo najvišjo odmero za izjemno pokojnino.

Če uradno ni dobila nagrade, pa je dobila višjo pokojnino
“Njo najbolj boli, da sem jo takoj spregledal in da ji v ničemer ne verjamem, zlasti pa ne v njeno iskrenost, ker je bila vse le protiklerikalna in protiumetniška ter osebno večvrednostna igra, pri čemer ni ničesar izgubila, niti finančno ne, čeprav ji denarja za nagrado v resnici niso izplačali, kot mi je potrdilo ministrstvo za kulturo, je pa prejela skoraj najvišjo državno pokojnino (90-odstotno) od 1. 10. 1999 dalje,” je pojasnil Zlobec. In res je, v Uradnem listu je zapisano, da je Vlada Republike Slovenije na 132. seji dne 28. 10. 1999 sprejela Sklep o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture in znanosti, med katerimi je Makarovičeva edina z 90-odstotno odmero najvišje pokojnine za pokojninsko dobo, vsi ostali so dobili manj, citiramo:

 

Gre za znesek do 2.255 evrov
Izjemno pokojnino je Svetlana Makarovič pridobila na podlagi predloga strokovne komisije ministrstva za kulturo, sprejetega 21. aprila 1999; 29. novembra istega leta je vlada sklenila, da ji prizna izjemno starostno pokojnino za posebne zasluge na področju kulture od 1. oktobra 1999, podlaga za njeno pokojnino in tudi poznejšo Prešernovo nagrado pa je bila enaka: njen “izjemni” umetniški opus. Se je pa ob tem večkrat pojavilo vprašanje, na podlagi česa se določa ta razpon, to je, kdaj posameznik prejme 70 odstotkov in kdaj 100 odstotkov zneska. Po zadnjih javno dostopnih podatkih pa gre pri izjemnih pokojninah za znesek do 2.255 evrov, država tako iz proračuna (po)krije (le) razliko od prvotno odmerjenje pokojnine posameznika do največ 2.255 evrov.