Predsednik vlade Šarec se je udeležil slovesnosti ob 74. obletnici spomina na sto frankolovskih žrtev v Grabnu pri Stranicah, kjer je ponovno poveličeval NOB, prav tako pa je izrazil bolečino ob domnevnem spreobračanju zgodovine, pa čeprav je to sam počel ravno v svojem govoru. Šarec je tako znova dokazal, da je neizobražen politikant, da mu je zgodovina tuja in da mu je laž pomembnejša od resnice – vse zato, da bi se priklanjal komunističnim gospodarjem, ki so razdirali narod vse od vzpostavitve partizanstva in njihovega boja za “svobodo”, njemu pa so omogočili izvolitev za predsednika vlade.
Predrugačenje zgodovine vodi v težave, zato si že enkrat priznajmo, da je bil narodnoosvobodilni boj v času druge svetovne vojne edini, ki je tudi mednarodno priznan s strani zahodnih zaveznikov, je na današnji slovesnosti ob 74. obletnici spomina na sto frankolovskih žrtev v Grabnu pri Stranicah po poročanju STA dejal predsednik vlade Marjan Šarec. Vsakoletno slovesnost, kjer ne manjka totalitarnih simbolov, je tokrat ob grobovih na Stranicah v sodelovanju s Spominskim društvom 100 frankolovskih žrtev pripravila občina Slovenske Konjice, udeležili pa so se je tudi predstavniki drugih okoliških občin. Zbrane je nagovoril predsednik vlade, ki je med drugim spomnil, da je 20. stoletje v zgodovini človeštva veljalo za zelo krvavo stoletje, ki je proizvedlo dve svetovni vojni in vrsto drugih povojnih konfliktov.
Šarec zagovarjal oborožen odpor partizanov proti Nemcem, pa čeprav nas je to drago stalo!
“Današnji poklon je namenjen stotim žrtvam, ki so dale svoja življenja praktično na koncu druge svetovne vojne, kar se človeku zdi še toliko bolj nesmiselno,” je dejal in opozoril, da je vojno lahko začeti, težje pa končati, pa tudi ko je končana, pušča brazgotine, rane in trpke spomine še stoletja. Zato ga še toliko bolj boli spreobračanje zgodovine, ko se nekateri sprašujejo, zakaj so se upirali in zakaj niso raje počakali, da bi to storili drugi namesto nas. Šarec to zavrača, saj meni, da je vsak državljan dolžan ob takih trenutkih stopiti skupaj in se boriti za svobodo svojega naroda.
Da pa nas je ravno to drago stalo, je pred leti v svoji kolumni, katere tema so sicer mediji, na portalu Časnik ugotavljal Žiga Turk, ki je med drugim izpostavil članek iz rubrike “na današnji dan” časopisa New York Times, glede česar uvodoma pravi, da Nizozemci leta 1940 niso marali nacistov, a “flegmatični Nizozemci vedo bolje, kot da bi se aktivno upirali nemški okupaciji”. So pa pokazali “odločno grozilen odnos” do članov lokalnih nacističnih organizacij. Takega odnosa nihče ni razumel kot kolaboracijo in ga kaznoval z atentatom, kakor bi se zelo verjetno zgodilo v Sloveniji. Kot pojasni Turk, je Nizozemska je med 2. svetovno vojno izgubila 2,4 odstotka prebivalstva, od tega je bila polovica Judov, Slovenija pa je imela vsaj za 6,5 odstotka žrtev.
Po Šarčevem mnenju se je domovina osvobodila s krvavo revolucijo
“Zato nikoli ne bomo dopustili, da narodnoosvobodilni boj kljub takšnim poskusom postane nevreden. Bil je točno to, kakršno ime nosi, narodnoosvobodilni boj, z vsemi svojimi napakami in vsemi svojimi zločini,” je kasneje dejal premier, ki je prepričan, da je bil NOB, čeprav vojna ni nekaj prijetnega in iz ljudi dela živali ali še kaj hujšega, vendarle veličastno in častno dejanje za osvoboditev domovine. Danes je dobro znano, da je bil resnični namen NOB eventualna revolucija, ki je skupaj s povojnimi poboji terjala še tisoče življenj, o čemer pričajo številna grobišča, ki jih odkrivamo po državi.
Naravnost bizarna je bila njegova sledeča izjava, ko je dejal, da ne more biti dilema “ali smrt fašizmu ali hoditi v cerkev”. V stanju svobode, kot je po njegovem okusu, je bilo geslo “smrt fašizmu” pravzaprav vsiljeno, obiskovanje cerkev pa je bilo milo rečeno nezaželeno s strani režima. Kdor je živel v SFRJ, se namreč spomni, kako so bili obiskovalci cerkva na sistemski ravni zaradi svojega verskega prepričanja diskriminirani na številnih področjih.
Konfuzni govor nadaljeval z opravičevanjem rdeče zvezde in vmešal še slovensko osamosvojitev
Ob tem je še dodal, da je lahko tudi naivnost velika napaka, zato ne smemo biti naivni. Tudi danes še vedno potrebujemo Slovensko vojsko in domoljubje pa tudi zavedanje, da smo Slovenke in Slovenci, ter da če bi znova prišlo do česa podobnega, da bi spet stopili skupaj in se spet borili za svobodno Slovenijo, tako kot leta 1991, ko smo končno dobili svojo državo, nadalje pa je skušal prikazati rdečo zvezdo kar kot simbol osamosvojitve, pa čeprav je bila ta simbol totalitarne SFRJ in JLA.
Res nenavadno, da premier ne pozna razlike med komunistično revolucijo leta 1945 in osamosvojitvijo leta 1991, ko so demokratične sile premagale komunistično JLA, naslednico partizanske vojske. Šarec je znova dokazal, da je neizobražen politikant, da mu je zgodovina tuja in da mu je laž pomembnejša od resnice. Še bolj pa mu je pomembno, da se priklanja komunističnim gospodarjem, ki so razdirali narod vse od vzpostavitve partizanstva in njihovega boja za “svobodo”.
J. Ž./Nova24TV
