“Nobenih sprememb ni,” mi je načelnica generalštaba Alenka Ermenc odgovorila, ali je kaj novega pri postopkih, ki jih je sprožila proti novinarju Bojanu Požarju in proti nekdanjemu poveljniku sil Mihi Škerbincu. Tožbo proti Požarju je Ermečeva sprožila zaradi neresnice, je opozorila. Požar je v začetku leta, ko je Delo poročalo, da je Ermenčeva že dalj časa bolniško odstotna, v vojski pa podrobnosti, kakšne zdravstvene težave ima, niso bili pripravljeni pojasniti, zapisal:
“Po naših informacijah iz virov znotraj Slovenske vojske se je namreč generalmajorka 12 dni zdravila v ljubljanski Univerzitetni psihiatrični kliniki (Ljubljana – Polje), kamor naj bi jo pripeljali zaradi “zloma”, druge podrobnosti pa niso znane. Tudi zdaj naj bi na delovno mesto prihajala samo še občasno.”
Postopek proti Škerbincu je Ermenčeva sprožila precej pozneje zaradi domnevno neprimernih izjav Škerbinca, ki je takrat vodil vojsko, ko je sodelavcem in vojakom pojasnjeval položaj po medijskih objavah o njenem zdravju.
Nenavadnost srečanja z novinarji
Pogovor načelnice z novinarji je bil nenavaden. Iz ministrstva so namreč prejšnji teden, ko so novinarje povabili “na čaj”, hkrati predlagali tudi, da jim novinarji pošljemo vprašanja, ki jih nameravamo postaviti.
Neuradna srečanja, kjer kamere načeloma ne snemajo, niso zelo nenavadna. Bil sem na takšnem srečanju, ki ga je pripravil nekdanji načelnik Andrej Osterman. Šel sem ga vprašat, ali bo res odstopil, kar se je šušljalo. To je zanikal. Ni odstopil. Vlada ga je pozneje na predlog takrat obrambne ministrice Andreje Katič odstavila. Več o odstavitvi lahko preberete tukaj.
Je pa nenavadno, da predstavniki oblasti pričakujejo vprašanja novinarjev že pred pogovorom, kar se je zgodilo tokrat.
Na pogoj sem sam pristal in napovedal vprašanje o postopkih proti Škerbincu in Požarju, ker sem o dogajanju poročal. Da je Erjavec odstavil Škerbinca celo prvi ali vsaj med prvimi. Prav je, da dobi možnost odgovora v člankih tudi precej kritizirana načelnica. Kritiziral sem jo z oceno, da je bila njena reakcija s sprožanjem kazenskih postopkov napačna in tudi veliko pretiravanje. Pred tem namreč ni trditev v medijih jasno zanikala in preprosto razkrila, zakaj je bila na bolniški. To bi bilo bolj prepričljivo.
Vprašanje sem jim poslal po uri, ki so jo določili kot skrajno, ker sem vabilo na čaj, ki sem ga dobil po elektronski pošti, najprej spregledal. Ne gledam ves čas mailov med počitnicami.
A niso nič protestirali.
Na samem “čaju” so bila postavljena tudi vprašanja, ki niso bila napovedana, denimo o sindikalistu Gvidu Novaku, za katerega se je izvedelo, da je dobil pogojno odpoved delovnega razmerja šele ta teden.
Nenavadnost dogodka je bila tudi v izjemno dolgem uvodu načelnice generalštaba, ki je o položaju, v katerem je vojska, govorila celo uro. Uvod v pogovor nikakor ne sme trajati tako dolgo. Čas je dragocena stvar.
Erjavčeva vloga v vojski
Dogajanje v povezavi z nenavadno odstavitvijo Škerbinca preverja komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki je že ugotovila zlorabo obveščevalne službe. Škerbinca je obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS) na predlog Ermenčeve letos odstavil tri mesece po imenovanju z obtožbami, da je kriv, ker je ameriška vojska na dolgo načrtovani vaji na Počku ponoči streljala s prevelikim kalibrom minometov, obesil pa mu je tudi grdo govorjenje o mentalnem zdravju načelnice generalštaba Alenke Ermenc pred sodelavci. Odstavil ga je, ko sta z Ermenčevo predsedniku republike Borutu Pahorju ravno predala poročilo o slabi pripravljenosti slovenske vojske, ki ni sposobna resno delovati v času morebitne vojne.
V odstavitev Škerbinca je bila vpletena vojaška obveščevalna služba, ki je na zahtevo Erjavca z nenavadnimi zaslišanji Škerbinčevih sodelavcev zbirala podatke, kaj bi naj Škerbinc govoril o objavah v medijih o psihološki trdnosti in zdravju Ermenčeva.
Ermenčeva je povedala, da je postopke proti Požarju in Škerbincu, zaradi pisanj in govorjenja o njenem zdravju, sprožila, da bi zaščitila institut načelnice generalštaba in ne zaradi tega, ker bi bila osebno prizadeta. Za tožbe se je odločila, ko so jo tudi številni predstavniki tujih držav začeli spraševati o zdravju. Zagotovila je, da težav z zdravjem nima.
Je pa Ermenčeva na dvournem srečanju z novinarji opozorila, da vojska išče alternative v tujini, da bi lahko izvedla vaje streljanj tudi ponoči, ki jih zaradi omejitev na Počku ne more več.
Drugega vadbišča, kjer bi lahko streljali z vsemi orožji, ki jih ima vojska, v Sloveniji ni.
Priznanje Ermenčeve, da bodo morali vaje zaradi političnih dogovorov Karla Erjavca z občino Postojna prestaviti drugam, kar za državo ne bo poceni, pomeni tudi, da nočnih vaj z zavezniškimi enotami, denimo ameriškimi, kot so bile letos, ne bo več.
Dogovarjanje z občino Postojna sicer še poteka, vodi pa ga ministrov svetovalec Boštjan Šefic, a tega Ermenčeva ni želela komentirati.
O disciplinskem postopku proti šefu sindikata vojakov Gvidu Novaka zaradi izjav, ko je branil Miho Škerbinca pred ostrimi kritikami Karla Erjavca zaradi nočnega streljanja na Počku z vojsko ZDA, ko je Novak poslance pozval k razpravi o nenavadnih izjavah in delu ministra, pa je Ermenčeva povedala, da je disciplinski postopek odredila, da pa komisija dela neodvisno.
Dodala je, da je zanjo Novak predvsem častnik, kot častnik pa ni imel pooblastil, da bi smel javno komentirati dogajanje v vojski.
Novaku je komisija izrekla pogojno kazen odpovedi delovnega razmerja, če bo v letu dni ponovno grešil.
Načelnica, ki bo jutri odpotovala na Kosovo na svoj prvi mednarodni obisk na kakšno od operacij, kjer sodeluje naša vojska, je opozorila, da vojska pri varovanju meje proti Hrvaški od tega tedna pomaga tudi s helikopterji, že prej pa je v ta namen začela uporabljati oklepnike.
Zaradi preslabega financiranja vojske in prenizkega interesa za zaposlovanje zaradi nizkih plač vojakov, pa ni mogoče hitro pričakovati izboljšanja ocen pripravljenosti vojske, je še ocenila Ermenčeva, ki meni, da bo zaradi premalo denarja najbrž zamaknjen tudi nastanek dveh srednjih bataljonskih skupin.
Prvo takšno skupino bi država morala imeti leta 2022, drugo leta 2025.
Po kadrovskem načrtu bi v vojski moralo biti letos 7245 vojakov in 1200 rezervistov. V resnici je bilo v vojski 14.8. v stalni sestavi 6404 pripadnikov, rezervistov pa 707. Število obojih se je znižalo tudi v primerjavi z lani, ko je bilo stalne sestave 6561, rezervne pa 828.
Da bodo pri modernizaciji in nastanku srednjih bataljonskih skupin zapleti, se je pokazalo že pri nastanku vlade Marjana Šarca, ko je stranka Levica onemogočila podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov Boxer, ki jo je pripravila še prejšnja vlada Mira Cerarja. Boxerji bi morali biti temelj modernizacije opreme vojske. Iz Levice so pred letom napovedali, da ne bodo glasovali za mandatarstvo Šarca, če bo večina za podpis pogodbe. Vlada, ki je nastala na tak način, Boxerjev ne kupuje več.
O tem, kako je Slovenska vojska vabila samo izbrane medije, pa si lahko preberete tudi na spletnih straneh Škandal24 in Požareport.
