Pogovarjali smo se s podpredsednikom Državnega zbora Republike Slovenije in poslancem Slovenske demokratske stranke Jožetom Tankom, ki je na nedavni slavnostni seji pred dnevom samostojnosti in enotnosti navdušil z govorom, v katerem je odlično analiziral slovensko tranzicijo in sedanje stanje v državi.
Gospod Tanko, vaš slavnostni nagovor v vlogi podpredsednika Državnega zbora RS na slavnostni seji državnega zbora 23. decembra 2019, pred dnevom samostojnosti in enotnosti, še vedno odmeva. Domnevam, da ste se zavestno odločili za govor, s katerim ste želeli prikazati stvari takšne, kot so, brez olepševanja in nepotrebnega »sajenja rožic«!? Ob koncu govora vam namreč niti prejšnji niti sedanji predsednik vlade, Miro Cerar in Marjan Šarec, nista vljudnostno zaploskala …
Po navadi so slavnostni govori res polni leporečja z malo dejstvi in praviloma se z njimi ne posega preveč, sploh pa ne pregloboko v družbena ali politična razmerja. Ne v prejšnja ne v sedanja. Svoj govor sem opremil z dogodki in dejstvi, ki bi lahko pripeljali do drugačnega konca kot do samostojne države Slovenije. Tudi oris zadnjega desetletja je preverljiv z dejanji in ravnanji oblasti. Podatki na ravni EU pa povedo, kje smo začeli svojo pot in kje smo sedaj. Sicer pa se s tem, kdo je zaploskal ali kdo ni, sploh ne obremenjujem. Bistveno je, da povedano stoji. Gojim upanje, da je večina razumela, kako pristopiti, da se bodo trendi obrnili navzgor, na bolje.
Že v začetku govora ste opozorili, da se je takrat slovenski narod odločal, ali bomo še ostali v totalitarni Jugoslaviji, ki ni delovala kot pravno urejena država, ali pa bomo šli po svoji poti, ki bo temeljila na svobodi in demokraciji …
Zdelo se mi je pomembno, da sem to dilemo poudaril. Odločitev ljudi na plebiscitu je nedvoumno pokazala, da nočemo več brutalnega jugoslovanskega režima s partijsko-vojaško nadvlado in da hočemo samostojno državo Slovenijo, v kateri bosta vladali svoboda in demokracija. Kot drugje v razviti Evropi.
Pri tem ste jasno opozorili na pomen in vlogo koalicije Demos in njenega predsednika dr. Jožeta Pučnika pri osamosvojitvi Slovenije …
Pa saj to je nesporno. Nisem naletel na noben dokument, ki bi temu oporekal. Dr. Pučnik je bil vodilna oseba Demosa in osamosvajanja Slovenije, on je določal ritem, drugi so mu sledili in se prav tako kot on izpostavljali nevarnostim neuspeha. Brez drugih močnih osebnosti in brez množične podpore ljudi, ki so posvojili idejo samostojne države Slovenije, te ne bi bilo. Dr. Pučnik sam ne bi mogel storiti prav ničesar, saj je bilo v tedanjih oblastnih strukturah na vseh ravneh veliko takih, ki so projektu samostojne države Slovenije nasprotovali ali imeli vsaj močne zadržke. Obstaja veliko dokumentov, ničesar ni mogoče prikriti.
Ob tem ste opozorili tudi na to, da je bil Demos odprt do drugače mislečih ter ni izvajal lustracije in revanšizma. Spomnili ste tudi, da se je po padcu Demosove vlade začel obračun z nekdanjimi Demosovimi politiki, kasneje pa še s predstavniki pomladnih strank …
Vse to drži. Ne boste našli nikogar iz tedanje partijske garniture, ki ga je Demos v dveh letih obstoja lustriral. Iz vseh je hotel potegniti najboljše in pri vseh je računal na pomoč. Veliko bolj kot sedaj se je gradilo na prepričevanju. Po razpadu Demosa pa se je koncept popolnoma obrnil, tedaj vplivni demosovci so padali kot muhe. Nekateri v naročje strank, ki so se transformirale iz nekdanje partije, drugi so poniknili. Če niso bili poslušni, so jih obdelali z aferami.
Edini, ki se mu je kljub insceniranim aferam uspelo obdržati ves ta čas, je obrambni minister osamosvojitvene vlade Janez Janša, ki pa še danes nima miru pred sodnimi procesi.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
