Rdeča nit je, da delodajalci ne nasprotujemo dvigu minimalne plače, nasprotujemo pa njeni predlagani definiciji. Vztrajamo pa, da država ne more vzeti plačne politike v gospodarstvu v svoje roke, je v intervjuju za Demokracijo dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Več kot 130 direktorjev in predsednikov uprav se je podpisalo pod odprto javno pismo, v katerem opozarjajo na nevzdržne posledice definicije minimalne plače, kot jo predlagajo v Združeni levici.
Gre za podpisnike iz za Slovenijo zelo pomembnih podjetij. Na moje začudenje pa zapisa o tem odprtem pismu nisem zasledil nikjer v medijih. Hkrati se v teh medijih pojavljajo novice o skoraj vseh novinarskih konferencah naših socialnih partnerjev, to je sindikatov, ko napovedujejo stavke za višje plače. Ne morem pa sprejeti, da medijev to, kaj meni gospodarstvo, prav nič ne zanima. Odprto pismo več kot 130 direktorjev in predsednikov uprav tako ni vredno notice, s katero bi mediji sporočili javnosti, zakaj se v gospodarstvu ne strinjamo s predlogom za spremembo zakona o minimalni plači. To nam veliko pove o okolju, v katerem delujemo.
Kako je zdaj opredeljena minimalna plača, so res potrebne spremembe?
V veljavi je zakon o minimalni plači. V njem je določen socialni dialog med sindikati, delodajalci in vlado. Po tem zakonu resorno ministrstvo za delo na podlagi izračunov, pri katerih upošteva različne parametre (inflacijo, gospodarsko rast in podobno), opravi temeljito razpravo, nato pa minister določi višino minimalne plače in to objavi v Uradnem listu RS, delodajalci pa potem te plače tudi izplačujejo. Spremembe zakona niso potrebne.
Kako ste doslej obravnavali predlog zadnjih sprememb zakona o minimalni plači?
Na zadnjo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je bila uvrščena točka dnevnega reda za obravnavo novega predloga zakona o minimalni plači, ki ga je v sprejemanje vložila Združena levica. Delodajalsko stran v ESS predstavljamo Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetništva. Imeli smo enotno stališče, ki smo ga na seji ESS tudi predstavili. Vlado smo nato vprašali, kakšno je njeno stališče do tega zakona. Dejali so, da vlada do zakona nima stališča.
(Celoten intervju lahko preberete v novi številki revije Demokracija.)
