Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan kljub obetavnim predvolilnim obljubam še vedno ni izpeljal ključnih ukrepov. Vlada z vsakim korakom znova dokazuje, da ni dorasla nalogam, za katere je bila postavljena. Na področju zdravstva so pompozno napovedovali 30 dni do specialista in podobno. V Tarči pa so pokazali, kaj pomeni teater absurda tudi v praksi. Namreč, minister za zdravje Daniel Bešič Loredan in predsednik strateškega sveta za zdravje Erik Brecelj sta se soočila z nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom in Jašo Jenullom. Bil je torej spopad tistih, ki so zdravstvo spravili na rob (Keber), s tistimi, ki so ga pahnili čez rob (Loredan, Brecelj). Kaj pa je tam sploh počel Jaša Jenull, strokovnjak za zdravstvo? Skratka, vsi v studiu dejansko sodijo na vladno stran in se med seboj kregajo.
Minister Danijel Bešič Loredan je pred časom dejal, da pričakuje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Dobrega pol leta po izvajanju stresnega testa o zdravstvu pa je učinek nasproten, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo se je še povečalo. Od lanskega marca jih je kar za petino več. Učinek je torej nasproten. Kam je torej šlo 500 milijonov evrov? Vlada je namreč z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za skrajševanje čakalnih vrst namenila pol milijarde evrov.
Danijel Bešič Loredan
Dušan Keber je v oddaji napadel Loredana in dejal, da “minister na zavajajoč način prikazuje popoln polom svojega interventnega zakona. Skupni rezultati javnega in zasebnega sektorja v lanskem letu so slabši kot pred zakonom. Imamo 40 tisoč več čakajočih pacientov.” Dejal je, da je tudi zmanjšana produktivnost, manj storitev, 15 tisoč manj hospitalnih sprejemov, 60 tisoč manj prvih ambulantnih pregledov, “vse kaže na to, da je ta zakon pogorel,” dodaja. A spomnimo se, kdo je Keber. Leta 2018 je prejel več kot 36 tisoč evrov za svetovanje pri pripravi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki nikoli niti ni prišel v obravnavo. To, da si upa govoriti o propadlem zakonu, je zares teater absurda.
Drag poskus Loredana
Loredan je dejal, da to ne drži. “Mi imamo ustavitev sistema zaradi covida leta 2020 in 2021,” je dejal. Da pa bodo čakalne dobe še večje, je že pred meseci opozarjal nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič in dejal, da “če mislijo, da bodo z dodatnimi sredstvi in plačilom po realizaciji odpravili čakalne dobe, napovedujem, da se bodo čakalne dobe kvečjemu podaljšale.” Na to je Loredan dejal, da so s tem zakonom “omogočili, da so pacienti prišli do zdravstvene storitve, ugotovili vse anomalije in želja je bila, da smo vsem odprli denarnico, smo ugotovili, da v tem sistemu denar ni največji problem oziroma spodbujevalec.”
Tarča
“V prihodnosti je potrebno paziti, kako se bo denar razdeljeval”
Erik Brecelj je dejal, da ga ni presenetilo to, da so se izvajalci odločili za tiste storitve, ki so bolj profitabilne. “To je pričakovano, to je Muršič tudi napovedal, upam, da smo se iz te zgodbe kaj naučili,” je dejal in dodal, da krvavo potrebujemo inštitut za kakovost, ki bo preveril, ali ustanova za 500 procentov dvigne storitev, če so narejene kakovostno. “V prihodnosti je potrebno paziti, kako se bo denar razdeljeval. To, kar prihaja iz zdravniške zbornice (ki sicer predlaga podjetniški koncept razvoja slovenskega zdravstva), mislim, da je želja po nadaljevanju takšnega posla. Ne dvomim, da se je vlada nekaj naučila, je dejal. V Tarči so namreč ugotovili, da so nekateri zdravniki pri koncesionarjih opravili enako število obravnav kot v javni ustanovi, v kateri so zaposleni za polni delovni čas. Seznami pojasnjujejo, zakaj so si z denarjem za skrajševanje čakalnih vrst opomogli predvsem zasebniki.
Vsi se očitno na stroške države “učijo”
Jaša Jenull pa je očitno strokovnjak za vsa področja. Dejal je, da se “vsi strinjamo, da je bil ta interventni zakon neuspešen in pomembno je, kaj oziroma če smo se kaj iz tega naučili. Dejal je, da dejanskih problemov ministrstvo ne naslavlja.”
