Kljub temu, da so protivladni protesti, kjer se tudi grozi s smrtjo, nezakoniti, jim še vedno ni videti konca. Protestnikov namreč niti malo ne gane porast okužb v državi in v sosednjih državah, kamor Slovenci radi potujejo. Namesto, da bi poskrbeli za varovanje lastnega in javnega zdravja, se ti povsem brezskrbno zbirajo na kupu. Glede na to, da gre v glavnem za nevladnike in predstavnike levičarske elite, je zanimivo, kaj si v povezavi s protesti mislijo državljani. Raziskava, ki jo je agencija Parsifal naredila za Nova24TV kaže, da je sovražno geslo “smrt janšizmu”, ki se na protestih pojavlja, za večino nesprejemljivo.
Kljub temu, da na podlagi poročanja mainstream medijev človek dobi vtis, da za večino, vzklikanje gesla “smrt janšizmu” ni nič kaj takega, pa rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je agencija Parsifal opravila v obdobju od 29. junija do 2. julija kažejo, da temu niti približno ni tako. Velika večina (84,3 odstotka) namreč meni, da uporaba gesla “smrt janšizmu” ni primerna. Da je geslo primerno meni le 13,2 odstotka anketirancev.
Delež tistih, ki menijo, da geslo “smrt janšizmu” ni primerno, ostal skoraj enak
Če rezultate z dne 2. julija primerjamo z rezultati, ki so bili izmerjeni 18. junija, lahko opazimo, da je delež tistih, ki menijo, da nastopanje z geslom “smrt janšizmu” ni primerno, skoraj enak. 18. junija je namreč znašal 84,7 odstotka, 2. julija pa 84,3 odstotka. Če primerjamo odstotek tistih, ki menijo, da je vzklikanje takšnega gesla primerno, lahko opazimo, da je prišlo do manjšega porasta, delež teh je namreč 18. junija znašal 11,4 odstotka, 2. julija pa 13,2 odstotka. Delež neopredeljenih se je v nedavni anketi zmanjšal iz 3,8 na 2,5 odstotka.
Večina ravnanje policije na protestih označila za primerno
Kljub temu, da velik delež protestnikov vpije, kako naj bi živeli v policijski državi, lahko opazimo, da policija kljub provokacijam, ki jih je iz tedna v teden več, postopa profesionalno. Na vprašanje: “Kako gledate na dosedanje ukrepanje policije ob protestih?”, je večina odgovorila, da je primerno (47,6 odstotka vprašanih). Da je ukrepanje preostro, meni 22,4 odstotka vprašanih, da je preblago pa 21,9 odstotka anketirancev.
Če se osredotočimo na križanje med demografsko in vsebinsko spremenljivko lahko vidimo, da je ženski spol tisti, ki prevladuje pri zagovarjanju stališča, da policisti na protestih ravnajo ravno primerno. Največji delež, ki so zadovoljni z ukrepanjem policije je zaslediti v najmlajši starostni skupini 18-34 let in med tistimi, ki imajo višjo, visoko izobrazbo ali več.
Večina meni, da je Janez Janša najprimernejši za predsednika vlade
Glede na to, da na protestih pozivajo k odstopu aktualne vlade je zanimiv podatek, da večina vprašanih meni, da je Janez Janša tisti, ki je najprimernejši za položaj predsednika vlade. Kar 26, 5 odstotka vprašanih je namreč svoj glas namenilo prav Janši, Tanji Fajon, ki se nahaja na drugem mestu, so namenili 16,7 odstotka glasov. Kot lahko vidimo je razlika med Janšo in Fajonovo precejšna, čeprav bi človek morda na podlagi poročanj dobil vtis, da je Fajonova nesporna zmagovalka. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec, za katerega je očitno, da mu je žal, da je odstopil, je dobil 14,5 odstotka glasov, kar ga uvršča na tretje mesto. Sodeč po rezultatih sledijo: Zmago Jelinčič, Aleksandra Pivec, Matej Tonin, Luka Mesec, Alenka Bratušek, Zdravko Počivalšek. Neopredeljenih je 29 odstotkov anketirancev.
Če časovno gledano primerjamo rezultate z dne 5. junij, 18. junij in 2. julij lahko opazimo, da Janša vseskozi prednjači na prvem mestu. Drugo in tretje mesto ravno tako ohranjata Fajonova in nekdanji premier Šarec.
Metodološki vzorec raziskave
V raziskavo je bilo zajetih 715 anketirancev, od tega 49,9 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 51,6 let, standardni odklon je 15,9 let. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (42,9 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (38 odstotkov in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,1 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,8 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,9 odstotka), 24,0 % anketirancev ima poklicno šolo in 12,3 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,8 odstotka), sledi mesto (31,3 odstotka) in manjši kraj (14,9 odstotka).Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,8 odstotka), sledi mesto (31,3 odstotka) in manjši kraj (14,9 odstotka).
Nina Žoher/Nova24TV
