Piše: A.H. (Nova24tv)
Predsednik vlade Janez Janša je na otvoritvi Blejskega strateškega foruma dejal, da se moč, vojna, odvisnosti, tehnologije in tudi svoboda spreminjajo postopoma in potem nenadoma. Evropa bo po njegovem obdržala sposobnost, da oblikuje svet okoli sebe, le če prestane štiri preizkuse: varnost, odpornost, demografsko vitalnost in verodostojnost. Sicer bo to moč postopoma izgubila in nenadoma ugotovila, da njeno prihodnost določajo drugi.
“To je moč oblikovati prihodnost. Ne iluzija, da obvladujemo zgodovino, temveč volja, da jo oblikujemo,” je dejal v svojem nagovoru na Blejskem strateškem forumu. Dejal je, da bo odgovor na štiri preizkuse odločil, ali Evropa dogodke le prenaša ali jih sama usmerja. Moč za to se gradi počasi — z zmogljivostmi, zavezništvi in institucijami —, a se uporabi v nenadnem trenutku. Takrat se lahko izkaže, da majhnost države ni usoda in da upad celine ni nujno njena prihodnost.
Govor je začel s stavkom iz Hemingwayevega romana In sonce vzhaja. Bill vpraša Mika, kako je bankrotiral. Mike odgovori: na dva načina. Postopoma in potem nenadoma. “Gre za stavek o denarju, a hkrati za dober opis mednarodne zgodovine,« je dejal Janša. »Odvračanje se drobi postopoma, potem nenadoma. Vojna se vrne. Odvisnosti se kopičijo postopoma in potem jih ena stran nenadoma spremeni v vzvod, ko prekine kritično oskrbo ali preprosto umakne ladjo. Tehnologije zorijo postopoma, potem nenadoma. Spremenijo razmerje moči. Toda enako lahko velja tudi za svobodo,” je dejal uvodoma.
Spomnil se je 1. oktobra 1991, ko so s helikopterjem leteli nad avtocestami od Ljubljane proti Postojni. Pod njimi je bila zadnja kolona jugoslovanske vojske, ki se je umikala proti Kopru. “Komaj 18 mesecev prej je bila Slovenija razorožena in ogrožena od vojaške strukture, ki je bila neprimerno močnejša od naše. Tistega dne smo gledali, kako zadnji premagani vojaki agresorja zapuščajo slovensko ozemlje. Videti je bilo nenadoma, toda korenine tiste spremembe so segale več let nazaj,” je nadaljeval.
Zato je tema letošnjega foruma, moč oblikovati prihodnost, po njegovem zelo pomembna. “Moč oblikovati prihodnost se gradi postopoma, toda trenutki, ki jo določijo, pogosto pridejo nenadoma.”
Gospodarski zgodovinar Eric Jones se je vprašal, zakaj je prav Evropa, in ne večji in bolj centralizirani imperiji, ustvarila toliko prebojev, ki so preoblikovali sodobni svet. Del odgovora je bila evropska politična mnogoterost: veliko držav, dovolj blizu, da se učijo druga od druge, dovolj neodvisnih, da tekmujejo. Pogosto nam govorijo, da moč omejuje naše izbire. Res jih omejuje. Toda evropska zgodovina kaže, da lahko razdrobljenost prav tako porodi konkurenco, prilagajanje in inovacije, je pojasnil in dodal: “Evropa nikoli ni bila močna zaradi enoličnosti. Močna je bila zato, ker je znala raznolikost spremeniti v ustvarjalnost in nazadnje v moč.”
Glavno vprašanje danes je, ali to Evropa zmore znova. Janša meni, da bodo štirje strateški preizkusi določili, ali bo Evropa obdržala sposobnost, da oblikuje svet okoli sebe, ali pa bo to sposobnost postopoma izgubila.
Varnost
Mir ni naravno stanje mednarodnih odnosov, treba ga je varovati, zato ostaja Nato nepogrešljiv, je prepričan premier: “Močna Evropa, tudi na obrambnem področju, tudi vojaško, trenutno ni alternativa transatlantskemu partnerstvu. To vsi vemo. Močna Evropa je tisto, kar to partnerstvo naredi vzdržno.” Ukrajina opominja, kaj je na kocki. “Ukrajinci ne branijo le svojega ozemlja, temveč načelo, da se meja ne sme spreminjati s silo in da imajo narodi pravico izbrati lastno prihodnost. Pravičen mir mora ohraniti ukrajinsko suverenost in tudi njeno evropsko prihodnost. Če bo v tem primeru agresija nagrajena, se bo nauk naučil daleč onkraj Ukrajine.” Toda načela brez zmogljivosti ne odvračajo. Naložbe v evropske zagonske družbe obrambne tehnologije so bile med letoma 2021 in 2024 več kot petkrat višje kot v predhodnih letih, a so bile ameriške v istem obdobju še vedno približno dvakrat in pol večje. “Evropa se premika, a še ne dovolj hitro,” je poudaril.
Odpornost
Po njegovih besedah se je Evropa od Rusije naučila eno svojih najjasnejših strateških lekcij. Leta smo poceni rusko energijo obravnavali kot gospodarsko prednost in podcenjevali strateško tveganje. Janša se je spomnil že prvega foruma na Bledu, kjer so o energetski varnosti razpravljali. Zavedali so se, da je to problematično. Toda odzivi niso prišli pravočasno. Leta 2021 je Rusija zagotovila 45 odstotkov uvoza plina v EU. Ko je Moskva po invaziji na Ukrajino energijo spremenila v orožje, je trgovinska odvisnost postala geopolitična ranljivost. Do lani je ruski delež padel na 12 odstotkov. Toda nauk sega daleč onkraj energije: “Učinkovitost brez odpornosti lahko ustvari odvisnost, odvisnost pa se lahko spremeni v vzvod.” Ista logika velja tudi drugod. Evropska unija je še vedno odvisna od Kitajske pri oskrbi z redkimi zemljami. Polprevodniki, kritične surovine in strateške dobavne verige so geopolitično bojišče. “Odgovor ni avtarkija. Odgovor so diverzifikacija, zanesljiva partnerstva, domače zmogljivosti v kritičnih sektorjih in tudi sposobnost inovirati, ne pa zgolj urejati tehnologije, razvite drugod,” je poudaril.
Ljudje – najpomembnejši preizkus
Po podatkih Eurostata je rodnost v EU padla daleč pod raven obnavljanja prebivalstva, na 1,34 otroka na žensko v letu 2024, kar je najnižja stopnja, ki je bila kdaj koli zabeležena. V zadnjih dveh desetletjih se je delež Evropejcev, starejših od 65 let, dvignil s 16 odstotkov na skoraj 22 odstotkov, medtem ko se je delež otrok, mlajših od 15 let, močno zmanjšal. “To pomeni manj delavcev, ki preživljajo več vzdrževanih, večji pritisk na javne finance in nazadnje manj ljudi, izmed katerih lahko črpamo znanstvenike, inženirje, podjetnike in tudi vojake.” Toda demografija ni zgolj vprašanje številk. Kaže, ali imajo mladi zaupanje v prihodnost, ali si lahko privoščijo stanovanja, zgradijo kariere, sklenejo odnose in ustvarijo družine. Po njegovih besedah se moramo vprašati tudi, kako vse bolj digitalni način življenja spreminja to, kako se mladi srečujejo, oblikujejo odnose in gradijo skupnosti.
Nezakonito priseljevanje ni demografska politika. “Ne rešuje evropskega demografskega upada in, če je nenadzorovano, ustvarja dodatne izzive za varnost, vključevanje in družbeno kohezijo,” je dejal in dodal, da Evropa potrebuje varne meje ob hkratnem zakonitem, izbirnem priseljevanju, ki se odziva na resnične gospodarske potrebe Unije. Hkrati mora mladim olajšati ustvarjanje družin, obdržati in privabiti talente, vključiti več ljudi v produktivno zaposlitev ter z izobraževanjem, inovacijami in tehnologijo dvigniti produktivnost.
Verodostojnost
Zlasti za majhno državo je verodostojnost sama po sebi vir moči: “Svoj vpliv množimo s tem, da gradimo zavezništva, da smo zanesljivi partnerji in da držimo besedo. Enako velja za Evropo.” Zaveze morajo biti verodostojne zaveznikom, nasprotnikom in tistim, ki se nam želijo pridružiti. Pred petimi leti je Janša na Bledu govoril o strateškem cilju Evrope cele in svobodne in o Uniji, razširjeni z Zahodnim Balkanom in vzhodno soseščino. “In ta cilj je danes, dragi prijatelji, nujnejši. Veliko nujnejši kot pred petimi leti. Nujnejši, ne manj nujen.”
Evropa cela in svobodna ne more imeti stalne čakalnice na Zahodnem Balkanu. Prav tako ne more sprejeti, da bi o prihodnosti Ukrajine odločal kdor koli drug kot ukrajinsko ljudstvo. “Širitev ni usluga kandidatkam. Je strateška odločitev o prihodnosti, o prihodnji podobi naše celine.” Pogoji morajo biti izpolnjeni. Toda verodostojnost deluje v obe smeri. Tudi Evropa mora držati besedo. “Če se EU ne bo širila, se bo na naše stroške širil nekdo drug. Kar je primer, ki smo se ga naučili za zelo visoko ceno.”
Verodostojnost pa deluje notranje in zunanje. Ko gre za zavezništva, sta pomembna pravična delitev finančnih bremen in usklajen odnos do nevarnosti: “Po resnici povedano imajo Slovenci še vedno majhen problem z obojim.” Delež BDP, ki ga Slovenija namenja lastni in kolektivni obrambi v okviru Nata, je daleč od tistega, kar je potrebno, in daleč od deleža, ki je bil obljubljen pred leti.
Do danes nihče ni bil obsojen za daleč največjo kršitev mednarodnega in domačega prava v Sloveniji
Slovenija je po Janševem še vedno dolžna zaveznikom in lastni javnosti odgovoriti, kako je bilo mogoče, da je bilo dve milijardi dolarjev denarja iranske državne banke Exim opranih v največji slovenski državni banki, ki je bila del evrosistema, v času, ko je bil Iran pod tremi mednarodnimi sankcijami. Šlo je za enormno kršitev mednarodnega in domačega prava, je pojasnil. Več kot leto dni se je ta denar razdeljeval na več kot 75.000 računov, prek katerih so plačevali iransko agencijo in teroristično mrežo na zahodni polobli. Parlamentarna preiskava je v celoti razkrila kriminalno operacijo: tako osebe, ki so zločin neposredno omogočile, kot tiste, ki so ga prikrivale. Odkrili so skoraj 500 posredovanj iz tujine. Toda od razkritja in predaje dokumentacije tožilstvu je minilo več kot osem let.
“Do danes nihče ni bil obsojen za daleč največjo kršitev mednarodnega in domačega prava v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Nihče ni bil niti obtožen. Tožilstvo je ves primer zavrglo ali ga pod različnimi pretvezami pometlo pod preprogo,” je dejal. Po ocenah strokovnjakov so provizije znašale od 300 do 500 milijonov dolarjev. Obstaja več kot utemeljen sum, da se del tega denarja še vedno uporablja za proiransko propagando v nekaterih slovenskih in tudi evropskih nevladnih in medijskih krogih. “Slovenija ima še veliko dela pri zagotavljanju zunanje in notranje verodostojnosti, in prav je, da to priznamo, ko naštevamo, kaj pričakujemo od drugih.”
Štirje preizkusi se stekajo v eno vprašanje: ali lahko Evropa svoje vire, raznolikost in zavezništva spremeni v moč, da oblikuje dogodke, ali pa se bo prilagajala odločitvam, sprejetim drugod? Bomo zgradili odvračanje, preden nas doseže agresija? Bomo zmanjšali nevarne odvisnosti in obvladali tehnologije, od katerih sta naša blaginja in varnost vse bolj odvisni? Se bomo spoprijeli z demografskim upadom, dokler imamo še ljudi, vire in čas? Bomo okrepili zavezništva in dokončali Evropo celo in svobodno, dokler je priložnost še naša?
“Pravkar smo izvedeli, kakšna je bila odločitev volivcev na Islandiji glede vstopa v Evropsko unijo. Torej ura tiktaka,” je sklenil predsednik vlade.
