Predsednik SDS Janez Janša je v intervjuju za Vocal Europe povedal svoje mnenje o skupni evropski vojski, kakršno predlagata na primer Emmanuel Macron in Angela Merkel. Pravi, da bi morali delati na povezovanju obstoječih sistemov oboroženih sil, ki bi tako dobile dvojen pomen. Govoril je tudi o marakeškem sporazumu ter drugih izzivih, s katerimi se sooča Evropa. Po optimističnem scenariju bi se po Janševih besedah v roku 10 do 15 let lahko začeli pogovarjati o ponovnem vstopu Velike Britanije v EU.
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je v pogovoru z Vocal Europe uvodoma izpostavil, da po njegovem mnenju izdatki za obrambo niso zapravljanje denarja, na vprašanje, kaj meni o pozivih politikov, kot sta Angela Merkel in Emmanuel Macron, k vzpostavitvi skupne evropske vojske, pa je odgovoril, da je to gotovo nekaj, kar Evropska unija potrebuje, in poudaril, da je EU po njegovem mnenju velik projekt. Kljub temu meni, da se projekta evropske vojske ne bi smeli lotiti iz temeljev, pač pa bi morali kombinirati uporabo že obstoječih oboroženih sil, ki bi jim tako dali dvojen pomen. Povedal je še, da uporaba “soft power” ni dovolj in da EU ne more več vplivati na potek globalnih izzivov samo s porabo denarja, projekti, z razvojem in rastjo. “Iz zgodovine vemo, da so tudi najbogatejše in najbriljantnejše civilizacije propadle zaradi pomanjkanja realističnega pristopa do zunanjih groženj,” je še povedal Janša.
Med drugim je povedal, da so dokument marakeškega sporazuma pričeli brati tudi državljani in so se tako lahko seznanili z nekonsistentnostmi in neumnostmi v njem. Povedal je, da je tudi anketa razkrila, da 74 odstotkov Slovencev temu sporazumu nasprotuje in ga je država nameravala sprejeti v nasprotju z ustavo, saj ni bilo niti uradnega prevoda, glede na ustavo pa bi moral biti vsak dokument, ki ga sprejmeta vlada ali parlament, v slovenskem jeziku. Šele po izredni seji parlamenta, ki ga je zahtevala SDS, je vlada izdelala delovni prevod dokumenta. Glede sporazuma je povedal tudi, da deli javnost, države in EU, česar ne potrebujemo, ter da vsebuje številne kontradiktorne cilje.
Janez Janša (Foto: Vocal Europe)
Evropa je bila pred desetimi leti drugačna
Ko je Janez Janša predsedoval Evropskemu svetu v prvi polovici 2008, je bila Evropa po njegovih besedah drugačna. Namesto da bi se počasi premikali naprej, se pomikamo nazaj, zato je nesmiselno govoriti o Evropi dveh hitrosti. Povedal je, da bi morali uskladiti in stabilizirati naše hitrosti in da največjo krizo za EU predstavlja nevolja nekaterih držav članic, da bi na EU prenesle svoje pristojnosti, to pa ni smer, kakršne bi si v tem času želeli.
EPP je edina politična sila, kjer se resnično nahaja zavedanje o EU. Ne vsi, a glavni odločevalci iz EPP se zavedajo, da smo v EU raznoliki, vendar smo kljub razlikam lahko združeni, saj Evrope ne povezujeta le trgovanje in geografija, pač pa tudi civilizacija. Iz teh temeljev moramo iskati rešitve za izzive, s katerimi se soočamo v EU. Evropske stranke ne bodo ocenjevane le na podlagi preteklega dela, pač pa tudi na podlagi rešitev, ki jih ponujajo. Evropejci se po njegovih besedah teh dobro zavedajo.
Velika Britanija bo preživela tudi brez EU, a v prihodnosti se bo morda ponovno pridružila
Janša je glede brexita povedal, da bo Velika Britanija preživela tudi brez Evropske unije. Čez 100 let bo Velika Britanija še vedno obstajala, ni pa tako prepričan o obstoju EU, saj se slednja sooča z večjimi izzivi. Čas je za stabilizacijo EU, optimistična napoved pa je po Janševih besedah ta, da bo novo sodelovanje med Veliko Britanijo in EU ponovno nastalo, in morda se bomo v roku 10 do 15 let ponovno začeli pogovarjati o ponovnem vstopu Velike Britanije v EU.
J. Ž.
