Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo našega medija, le še dodatno potrjujejo, da je v času vlade Marjana Šarca vladala popolna zmeda glede navodil tistim, ki so zimske počitnice oziroma dopuste preživeli na smučanju v Italiji, kjer se je takrat že začenjala epidemija koronavirusa. Še posebej škandalozno ob tem pa je to, da natančnih navodil niso imeli niti zdravniki, ki so se vrnili z dopustovanja pri naših zahodnih sosedih. Mnogi so celo dobili priporočilo nadrejenih, da naj normalno delajo, če ne opazijo simptomov okužbe.
Včeraj je bil na portalu Nove24TV objavljen članek, v katerem je pisalo, da se na RTV pripravlja nova obtožba vlade glede okužb v domovih za ostarele in kjer je bilo poudarjeno, da sta dala prejšnja vlada Marjana Šarca in NIJZ zdravnikom navodila, da naj po prihodu iz Italije normalno delajo. Na uredništvo smo prejeli dokazila, da je bilo temu v resnici tako. Na takšen način pa je prišlo do vnosa novega koronavirusa v DSO. Po enotedenskih počitnicah je namreč zdravstvene delavce v ambulanti čakalo ogromno dela in bi ga zdravniki preložili samo na izrecno priporočilo stroke.
Ena izmed zdravnic je glede tega, kako mora ravnati, povprašala svoje nadrejene. V elektronskem sporočilu je zapisala, da se je 22. februarja 2020 zvečer vrnila s smučanja v Benečiji, in da se je spotoma ustavila v restavraciji in trgovskem centru. “Nisem bila v neposrednem stiku s kakim bolnikom z respiratornimi simptomi,” je ob tem zapisala. Ob tem je še navedla, da se je na delo vrnila 24. februarja. V pulmološki ambulanti deluje kot zasebna zdravnica v javnem zdravstvu, kjer imajo precej naročenih bolnikov in seveda tudi nenaročenih. “Ali bi morala zaradi zadrževanja v italijanski pokrajini Veneto odpovedati ambulanto za 2 tedna? Nimam pa nobenih simptomov bolezni,” je še zapisala zdravnica.
Zdravniki so bili povsem zmedeni glede svojega ravnanja ob vrnitvi iz Italije in brez konkretnih navodil
Ena oseba je na primer zapisala, da se zaradi širjenja koronavirusa čuti dolžna nadrejene obvestiti, da se nahaja na dopustu v Lombardiji, kjer so z družino na smučanju. “Glede na vsa navodila s strani NIJZ in Ministrstva, vas sprašujem, kaj točno to pomeni za moj prihod v službo?” V nadaljevanju je še dodala, da so tam razmere na pogled normalne, panike pa zaenkrat ni bilo zaznati. “Tudi police v trgovinah so normalno založene. Z družino smo zdravi.” Oseba še dodaja, da so upoštevali osnovne higienske pristope, torej umivanje in razkuževanje rok ipd. Vendar pa tudi njen neposredni nadrejeni ni natanko vedel, kako ukrepati. “Spoštovani, kakšno je stališče MZ in NIJZ glede primerov kot spodaj?
Zdravstveni kader je v tem primeru specifičen, saj ga nujno potrebujemo zdaj in ga ne moremo kar za vsak slučaj dati v karanteno, in ga bomo potrebovali tudi kasneje, ampak, obstaja pa strah če je asimptomatski da okuži sodelavce. Skratka PAT pozicija…” je bil zaskrbljen. Obenem v sporočilu še navaja, da ji seveda želi napisati, da če nima znakov okužbe ali pozitivne EA, da pride v službo, saj jim je v tedanji situaciji vsak delavec, ki je manjkal, povzročil veliko preglavic, in da je odgovoren za organizacijo dela brez nje. “Po drugi strani pa me skrbi, da bo ta DMS čez recimo 14-21 zbolela, kasneje za njo pa še kopica drugih, bom pa spet odgovoren za hud izpad zdravstvenega kadra.” Poleg tega je še predlagal, da bi na nacionalnem nivoju morda sprejeli neke usmeritve glede takih vprašanj ter dodal, da verjame, da niso edini s takšno dilemo, in da bi vsi ravnali enako.
V zdravstvu niso bili prepričani, ali naj zaradi morebitnih okužb nekatere sodelavce pošljejo v 14-dnevno karanteno
Odgovor na njegovo vprašanje se je glasil: “O tovrstnih izzivih se je razpravljalo tudi v drugih državah, ko so se pojavili primeri na Kitajskem in so se vračali zdravstveni delavci iz potovanj/dopustov iz Jugovzhodne Azije in Kitajske. O njihovih praksah in stališčih smo bili obveščeni preko EWRS. Večina držav zdravstvenim delavcem NI PRIPOROČILA samoizolacije oz. odsotnosti z dela po vrnitvi s Kitajske za 14 dni,” se je glasilo pojasnilo. V nadaljevanju pa je pisalo, da je bilo zelo veliko že napisanega o asimptomatskih okuženih in o njihovem potencialu prenosa okužbe na bližnje osebe.
“Prvo je zelo jasno – asimptomatski okuženi obstajajo, o tem ni dvoma, drugo – torej potencial za prenos na druge ljudi najbrž tudi obstaja, vendar je morda precej manj pomemben kot iz simptomatske osebe,” je bilo še mogoče prebrati v sporočilu. “Navodilo, da se vsakdo, ki je bil v območjih s prenosom SARS-CoV-2 v skupnosti, samoizolira za 14 dni, vključno z zdravstvenimi delavci, je na prvo žogo privlačna odločitev v smislu zadržanja virusa.” Vendar pa se v sporočilu opozarja, da bo zelo hitro, če in ko bodo ostajali ljudje po 14 dni doma, prišlo do motenj v delovanju pomembnih sistemov, saj bo teh območij vedno več in ne vedno manj. “Precej bolj enostavno je zapreti za 14 dni fakultete kot pa zdravstvene ustanove z dnevnim prilivom bolnikov, ki potrebujejo neodložljivo zdravstveno oskrbo.”
“Smo v času, ko odločitve niso enostavne, saj nimamo trdnih znanstvenih dokazov, da bi se nanje oprli,” je še pojasnjeno v sporočilu ter podano mnenje, da asimptomatski, torej zdrav ZD po vrnitvi iz območij, kjer obstaja širjenje SARS-CoV-2 v skupnosti, ne sodi v samoizolacijo za 14 dni. “Opiram se predvsem na priporočila drugih EU/EEA držav,” še piše v sporočilu ter prosi še za mnenje nekatere druge sodelavce. Obenem še predlaga, da se zelo izkušeni kolegi iz KIBVS do vprašanja opredelijo in se na osnovi njihovega mnenja izoblikujejo nacionalne smernice. “Morda ima UKC LJ že smernice, ki bi jih povzeli.” Za mnenje pa se v sporočilu predlaga povprašati še nekatere druge strokovnjake in poznavalce področja, da bi morda glede teh izjemno pomembnih vprašanj dosegli konsenz, ki bi vodil v nacionalna priporočila.
