Piše: Vida Kocjan
V Sloveniji smo vsak dan revnejši. Če smo imeli še pred lanskimi volitvami nižjo stopnjo inflacije od držav z evrom, se je stanje že junija lani z nastopom vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba začelo spreminjati. Nedvomno so razlogi za katastrofalno vodenje vlade tudi »usodne« ženske, ki ga obkrožajo, spremljajo in vplivajo nanj pri njegovih odločitvah.
Golobove usodne ženske
Za Goloba in posledično za Slovenijo so usodne Vesna Vuković, Tina Gaber, Urška Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar. Vukovićeva je nekdanja novinarka (brez ustrezne izobrazbe), nazadnje portala Necenzurirano. Robert Golob pa ji je kot direktor v Gen-I iz tega državnega podjetja nakazal 103 tisoč evrov, namena izplačila nista nikoli pojasnila. Po lanskih volitvah je postala tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda, danes pa je generalna sekretarka stranke, po poročanju medijev in posameznikov strah in trepet vseh v stranki. Skupaj z zaveznico Tino Gaber, nekajmesečno spremljevalko Roberta Goloba, naj bi imeli po navedbah virov na slednjega neverjeten vpliv. Tretja Golobova usodna ženska je Urška Klakočar Zupančič, poslanka, predsednica državnega zbora in soustanoviteljica stranke Gibanje Svoboda. Bila je tudi podpredsednica stranke, vendar je morala po diktatu Roberta Goloba to mesto zapustiti. Menda naj bi se bil vnel boj znotraj navedene trojice usodnih žensk. Četrta za Goloba usodna ženska pa bo najverjetneje Tatjana Bobnar, nekdanja ministrica za notranje zadeve. Sprva je bila Golobova izbranka, nato je morala odstopiti s tega mesta. Po navedbah obeh zato, ker v policije ni dovolj vneto »očistila janšizma«, kakor ji je naročil. Bobnarjeva pa bo, kot kaže, za Goloba usodna zato, ker bo z njeno pomočjo padel s prestola predsednika vlade. Njeno nedavno pričanje pred posebno preiskovalno komisijo v državnem zboru zoper premierja je bilo eksplozivno.
Goloba in koalicijo dohitevajo napake
Ob vsem tem smo priča velikim težavam na področju makroekonomije in gospodarstva. Slovenija je namreč v času vladne koalicije Roberta Goloba prešla med države s precej višjo stopnjo inflacije od povprečja evroobmočja, oktobra letos je ta kar 2,3-krat višja od povprečja. Skrb zbujajoče pa je, da inflacijo poganjajo domači dejavniki, s čimer odpadejo vsi izgovori koalicije Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica). Koalicija inflacijo še dodatno hrani, namesto da bi jo reševala. Tako je počela lani, še slabše je letos, ko je v Sloveniji stopnja inflacije nad povprečjem evroobmočja tudi zaradi protigospodarskih reform.
Roberta Goloba in koalicijo tako dohitevajo napake. Pravzaprav se ekonomskemu delu vodenja države skorajda ne posvečajo, koalicija je v razsulu, predsednika pa bolj zanimajo počitnice in potovanja v družbi partnerice. Država pa posluje stihijsko.
Kar 1,12 milijarde evrov primanjkljaja
Podatki državnega proračuna kažejo, da je bil njegov primanjkljaj v prvih desetih mesecih leta 2023 1,12 milijarde evrov. Gibanja so bila slabša kot v istem obdobju lani. Prihodki so bili višji za 1,8 odstotka, odhodki pa za 8,3 odstotka. V tem niso upoštevani odhodki za interventne ukrepe. Po podatkih Fiskalnega sveta so k visoki porabi največ prispevali stroški dela in transferji sklada socialnega zavarovanja. Če bo šlo tako naprej, se nam lahko zgodi, da bo primanjkljaj do konca leta znašal neverjetni dve milijardi evrov, kar bo 637 milijonov evrov več kot v celotnem lanskem letu. Porabili bodo torej 2 milijardi evrov več, kot se bo v državni proračun steklo prihodkov. Slednje pomeni, da bodo Slovenijo in njene davkoplačevalce dodatno zadolžili za najmanj dve milijardi evrov.
Zadnjih 20 let nismo bili v takem stanju
Stvari so kritične. Visoka inflacija namreč vpliva tudi za postopno izgubo notranje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi državami članicami, s katerimi Slovenija tekmuje v evroobmočju. Na to opozarja tudi ekonomist Igor Masten, ki pravi, da 20 let nismo poznali tega, da bi slovenska inflacija toliko odstopala od povprečja EU. Skrbi zbujajočega dogajanja pri mednarodni menjavi pa nismo poznali 15 let. Masten opozarja, da se recesiji v letu 2024 praktično ne moremo izogniti. Ta nam bo prinesla glavne skrbi predvsem na področju javnih financ. Ob usihajoči gospodarski rasti bodo stroški zadolževanja višji. Masten opozarja še na zgrešenost energetske politike. Cene energentov in pogonskih goriv bodo za potrošnike visoke.
Na vprašanje, kako bi morala ukrepati Slovenija, da bi težave ublažila, je Masten za Nova24TV dejal, da bi preprosto morali začeti z gospodarjenjem v proračunu. Opozoril je, da vladna koalicija še vedno vzdržuje odnos, ki bi ga lahko opisali z »ni meja« (za trošenje). Gre za trošenje, ko se nevladnim organizacijam z Metelkove 6 v Ljubljani z lopato meče denar, hkrati pa se napovedujejo nove težave, povezane z obnovo po avgustovski ujmi. Masten opozarja, da je treba končno začeti z gospodarjenjem, »da se pogleda, katere izdatke potrebujemo za ohranitev gospodarske rasti. Od nje so namreč odvisni tudi prilivi v proračun in izločitev javnofinančnih izdatkov, ki jih ne potrebujemo. Postavljanje prioritet je torej ta čas bolj potrebno kot kadar koli prej,« je prepričan.
Padata poraba električne energije in obseg industrijske proizvodnje
Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zelo kritični do vodenja vladne politike. Navajajo, da je v Sloveniji osnovni problem, da se pravila igre nenehno spreminjajo. Hkrati opozarjajo na padec gospodarske rasti. Pomemben kazalnik pri tem je tudi poraba električne energije. V prvih devetih mesecih je bila medletno nižja za 6,8 odstotka. Največji padec so zabeležili v predelovalnih dejavnostih (-10,4 odstotka). Poraba električne energije pada že ves čas, odkar državo vodi koalicija Roberta Goloba. V GZS še opozarjajo, da je Slovenija po prispevkih že rekorderka v Evropski uniji.
Na pragu črni oblaki
Kot bi ne bilo vsega slabega dovolj, je evropski statistični urad Eurostat za gospodarstvo območja z evrom objavil, da bruto domači proizvod (BDO) upada. Slovenski Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved gospodarske rasti za Slovenijo znižal za 1,6 odstotne točke, s 3 na 1,4 odstotka. Gospodarske napovedi za leto 2023 je močno poslabšala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na pragu so torej precej črni oblaki, vladajoča koalicija pa se za to ne zmeni.
Umar je zapisal, da se znižuje vrednost kazalnika gospodarske klime, zaupanje med potrošniki pa je precej pod dolgoletnim povprečjem. Skrb zbujajoče je tudi, da je zaupanje nižje kot pred letom najbolj v gradbeništvu. Realni izvoz se je zmanjšal za 4,7 odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Krepi se tudi upad povpraševanja v glavnih trgovinskih partnericah. K upadu je pomembno pripomoglo znižanje menjave z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško, opazno je bilo zmanjšanje izvoza vmesnih proizvodov (kovin in drugih materialov) ter strojev in naprav brez vozil. Manj je tudi naročil.
Prihodek v večini dejavnosti pada
To pa še ni vse. V večini trgovskih panog se je realni prihodek avgusta, po predhodnih podatkih pa tudi septembra še zmanjšal; medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodka v trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih goriv), ki se tekoče zmanjšujeta že od pomladi, sta bila v osmih mesecih medletno manjša za 5 odstotkov. Prodaja v trgovini na drobno z živili, s pijačami in tobačnimi izdelki je manjša za 4 odstotke, z neživili pa za 5 odstotkov. Med neživili je najbolj upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Od druge polovice lanskega leta se krepi le prihodek v trgovini z motornimi vozili.
Plače in brezposelnost
Povprečna bruto plača se je avgusta medletno realno zvišala za 4,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila višja za 2,9 odstotka, v javnem pa za 6,7 odstotka. Slednje je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača avgusta medletno višja za 10,7 odstotka, v javnem sektorju za 13,3 odstotka, v zasebnem za 9,3 odstotka. Povečuje se tudi brezposelnost, število delovnih mest pa se je po treh letih prvič zmanjšalo. V predelovalnih dejavnostih je bilo kar 1.700 delovnih mest manj. Konec septembra je bila stopnja anketne brezposelnosti 3,6-odstotna in višja kot mesec pred tem.
