24.1 C
Ljubljana
sreda, 17 julija, 2024

(IZ TISKANE DEMOKRACIJE) Neverjetno drage obnove železniških postaj in kako pri tem sodeluje Alenka Bratušek

Piše: Vida Kocjan

Nadgradnja železniške proge Maribor−Šentilj (s 100 na 122 milijonov evrov), železniška postaja Jesenice (z 81 na 126 milijonov evrov), železniška postaja Nova Gorica (z ocenjenih začetnih 29 na kar 61,65 milijona evrov), železniško vozlišče in železniška postaja Pragersko (s 63 na 81,5 milijona evrov), drugi železniški tir za več deset milijonov evrov.

To je le nekaj infrastrukturnih projektov, ki so se v času zdajšnje vlade, ko področje vodi Alenka Bratušek, močno podražili. Opazno je tudi, da se pri izbiri ponavljajo večinoma eni in isti izvajalci. Pri tem prednjačijo novodobni gradbeni tajkuni, lastniki gradbenih podjetij, kot so Stojan Petrič (Kolektor Koling in Časopisna hiša Delo), Janez Škrabec (Riko Ribnica), GH Holding (Blaž Miklavčič, nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic) in podjetje Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana (SŽ–ŽGP).

Razdrobljena javna naročila

Področje javnih naročil je izredno obsežno in pogosto zelo razdrobljeno. Naročila in postopki za infrastrukturne projekte so vodeni v okviru več proračunskih porabnikov. Transparentnost je nedvomno odvisna tudi od načina financiranja. Če so v projekt vključena evropska sredstva (in je temu primeren tudi nadzor), so naročila preglednejša. Če pa se ta financirajo z denarjem iz državnega proračuna, je v času te vlade precej drugače.

Velike podražitve

Prek portala e-naročanje smo pri Uradnem listu RS preverili nekatere projekte za izvedbo gradbenih del, ki so v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo in v okviru tega tudi direkcije za infrastrukturo. Podražitve na pregledanih projektih so velike. Opazna pa je razlika med časom prejšnje vlade, ki jo je vodil Janez Janša, in zdajšnje pod vodstvom Roberta Goloba, ko infrastrukturno ministrstvo vodi za sklepanje aneksov prekaljena Alenka Bratušek. V času Janševe vlade podražitev skorajda ni bilo, o čemer priča na primer prenova železniške postaje v Šmarju pri Jelšah. Ne samo da je bila podražitev minimalna, projekt je tudi končan in ga lahko štejemo za primer dobre prakse.

Železniške postaje in nadgradnje – zlata jama

Na to, da se največji državni železniški projekti, vredni več sto milijonov evrov, v zadnjih mesecih serijsko dražijo, opozarjajo tudi nekateri drugi mediji. Opazno je tudi, da se pogoji javnega naročanja v zadnjem času spreminjajo še pred izbiro izvajalca. Eden takšnih je nadgradnja proge Maribor–Šentilj. Projekt se je podražil za 22 milijonov evrov, vprašanje pa je, ali je 122 milijonov evrov tudi končna cena.

Nekateri mediji so pred časom poročali, da so zahteve gradbincev počakale na Alenko Bratušek, ki slovi kot »kraljica aneksov«. Zahteve za podražitve (in s tem anekse) v letu 2021 in v začetku 2022 so prelagali na čas po parlamentarnih volitvah. Bratuškova je bila po volitvah nekaj časa državna sekretarka na ministrstvu, ki ga je vodil Bojan Kumer, po razbohotenju ministrstev pa je prevzela infrastrukturno ministrstvo v celoti. Aneksi pa so jo čakali. Pregled pokaže, da pogodb in aneksov Bratuškova sicer ne podpiše vseh, podpisniki so drugi (v konkretnem primeru več direktorjev Direkcije RS za infrastrukturo, ki spada pod njeno ministrstvo, direktorje so vmes tudi menjali). Dejstvo pa je, da brez privolitve Alenke Bratušek do teh podpisov zagotovo ne bi prišlo.

Železniška postaja Jesenice: 170 milijonov evrov

Podražitev obnove železniške postaje na Jesenicah glede na ocenjeno vrednost že v izhodišču znaša 30,74 milijona evrov. Obvestilo o naročilu po odprtem postopku je bilo objavljeno 26. decembra 2023. Predvideno je, da se bo projekt financiral s sredstvi iz evropskih skladov. Ministrstvo je nato v januarju in začetku februarja objavilo več obvestil, spreminjali so razpisno dokumentacijo. Prispele so tri ponudbe, in sicer VOC Celje (178,9 milijona evrov), Riko Ljubljana (170,2 milijona evrov) in Kufner Grupa iz Zagreba 175,6 milijona evrov. Cene so z davkom na dodano vrednost. Ponudbe so bile odprte 23. februarja, izbrano je bilo podjetje Riko v lasti Janeza Škrabca.

Nato pa so 12. februarja objavili, da je vložen zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je 27. februarja revizijski postopek oddaje javnega naročila ustavila. Iz sklepa je razvidno, da je zahtevek za revizijo vložilo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote. Naročniku, to je ministrstvu, so očitali kršitve pri določitvi tehničnih zahtev, predlagali so njihovo razveljavitev in izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Podjetje Pomgrad je nato 22. februarja zahtevek za revizijo oddanega javnega naročila umaknilo, razlogov niso navedli. V zadnjem tednu se, sodeč po portalu e-naročanje, na tem področju ni premaknilo nič. Ministrstvo oz. direkcija za infrastrukturo pogodbe do začetka tega tedna še ni objavilo.

Projekt obsega nadgradnjo tirov, graditev nove peronske infrastrukture, rekonstrukcijo obstoječih peronov, podaljšanje podhoda, obnovo vozne mreže, prilagoditev signalnovarnostnih naprav in graditev nove prenosne elektronapajalne postaje (ENP). Načrtujejo se tudi graditev dveh novih primestnih železniških postajališč z ureditvijo dostopnih poti in graditev novega mostu čez potok Jesenica.

Celoten projekt je predviden za obdobje od 2024 do 2025 . Ocenjena vrednost celotne investicije znaša 139,46 milijona evrov, pri čemer je zagotovljeno tudi sofinanciranje EU iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) v višini 56,56 milijona evrov.

Železniška postaja Nova Gorica

Odločitev o javnem naročilu je bila objavljena 30. novembra 2023. Obvestilo o oddaji naročila so objavili 12. januarja 2024, pogodbo pa le tri dni pozneje, to je 15. januarja 2024.

Naročilo so oddali konzorciju podjetij Kolektor Koling iz Idrije, SŽ ŽGP Ljubljana, GH Holding Ljubljana in Iskra Ljubljana. Ponudbena cena edinega ponudnika (konzorcija) je bila 52,8 milijona evrov. Sledila so pogajanja, podjetja, združena v konzorciju, so dala končno ponudbo v višini 50,7 milijona evrov (dva milijona manj od začetne cene). Pogodbo je direkcija za infrastrukturo objavila 15. januarja 2024. Objavili so še javno naročilo za Izvajanje zunanje kontrole kakovosti pri nadgradnji železniške postaje Nova Gorica. Prejeli so eno ponudbo, dobrih 186 tisoč evrov (z DDV) je ponudil Zavod za gradbeništvo. Ponudbo so odprli 12. januarja 2024, odločitev ni znana.

Nadomestni železniški nadvoz čez Dunajsko

Nadomestni železniški nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani je predviden v okviru nadgradnje železniške postaje Ljubljana. Podatki kažejo, da je bila ocenjena vrednost projekta 33,3 milijona evrov, pogodba se glasi na 40,6 milijona evrov.. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno 31. januarja 2022. Nato je bilo v letu 2022 objavljenih kar deset popravkov. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno 6. aprila 2023.  Prejeli so tri ponudbe, eno od teh iz drugih držav članic EU. Izbrani izvajalci so CGP Novo mesto, SŽ–ŽGP Ljubljana, GH Holding in Gorenjska gradbena družba iz Kranja. Pogodba je bila podpisana 11. aprila 2023, podpisnik je bil Bojan Tičar, takrat že direktor Direkcije RS za infrastrukturo. Projekt se financira z evropskimi sredstvi.

Nadgradnja železniške postaje Ljubljana, fazi B in C

Direkcija za infrastrukturo je prejela dve ponudbi, in sicer ponudbo podjetij v skupnem nastopu SŽ−ŽGP Ljubljana, Kolektor Igin in GH Holding ter ponudbo podjetja VOC Celje. Ponudbi so zavrnili kot nedopustni, saj ponudbeni ceni presegata naročnikova zagotovljena sredstva. Projekt se financira z evropskimi sredstvi, kar je pomembno vedeti. V tem primeru se ne morejo igrati.

Železniška postaja Litija

Ocenjena vrednost je bila 10,7 milijona evrov (brez DDV), pogodba je bila nato sklenjena za 14,3 milijona evrov (brez DDV), z DDV 17,4 milijona evrov. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno 9. februarja 2023, sledilo je pet popravkov naročila. Pogodba s podjetjema SŽ– ŽGP Ljubljana in CGP Novo mesto je bila podpisana 18. januarja 2024. Konzorcij SŽ−ŽGP in CGP Novo mesto je ponudilo dela za 17,4 milijona evrov (z DDV).  Ponudbo je poslalo tudi podjetje VOC Celja, in sicer za dobrih 12 milijonov evrov. Bili so izključeni, ker na poziv niso poslali nekaterih dopolnitev in pojasnil.

Preglednost javnih naročil je odvisna od tega, ali so projekti financirani z evropskimi ali domačimi sredstvi. V primeru domačih je marsikaj po domače.

Vozlišče Pragersko

Lani poleti je Direkcija RS za infrastrukturo odobrila za 12,7 milijona evrov dodatnih plačil pri projektu nadgradnje železniškega vozlišča in postaje na Pragerskem, ki ga izvaja podjetje Riko v lasti Janeza Škrabca. Prvotna pogodbena cena vseh del nadgradnje je bila 63 milijonov evrov (z DDV). Z aneksom so ceno dvignili na 81,5 milijona evrov.

Obnova avle in potniških blagajn v Mariboru

Kot zanimivost dodajmo še obnovo avle in potniških blagajn v Mariboru. Očitno bodo tudi ti prostori posuti z dragulji. Za omenjeni projekt so ponudbe odpirali 19. januarja 2024. Prejeli so pet ponudb v vrednosti od 546 tisoč do 1,15 milijona evrov (z DDV). Odločitev javno še ni znana.

Železniška postaja Domžale

Obvestilo o razpisu za izvedbo projekta je bilo objavljeno 13. maja 2022, obvestilo o oddaji naročila pa 2. junija 2022. Pogodbena vrednost (z DDV) je bila 13,9 milijona evrov. Izbrano je bilo podjetje SŽ–ŽGP Ljubljana s podizvajalcema Garnol, Laze, Kranj in GH Holding Ljubljana. Rok za dokončanje del je bil določen v roku 12 mesecev od uvedbe v delo. Podpisnica pogodbe je bila Liljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo. Podražitev ni bilo.

Podhod na železniški postaji Laze

Zanimivo je tudi to naročilo majhne vrednosti. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno 27. julija 2022, sledil je popravek, novo javno naročilo je bila objavljena 14. novembra 2022. Prispela je le ena ponudba, in sicer od SŽ−ŽGP Ljubljana s ponudbeno ceno 5,3 milijona evrov. Začetna skupna ocenjena vrednost je bila 4,3 milijona evrov. Pogodba za 5,3 milijona evrov je bila sklenjena 14. decembra 2022, dela naj bi bila končana v maju 2024. Za zdaj ni aneksov k pogodbi. Projekt se financira z evropskimi sredstvi.

Šentjur − primer dobre prakse iz časa Janševe vlade

Postopek se je začel že v času Janševe, vlade. Pogodbena vrednost (z DDV) je bila 7,4 milijona evrov. Izvajalca sta bila dva: SŽ–ŽGP Ljubljana in GH Holding v lasti Blaža Miklavčiča. Končna vrednost je 8 milijonov evrov, od tega je 5 milijonov evropskih sredstev. Dela so bil končana januarja 2024. Podpisnik pogodbe je bil Bojan Tičar, v. d. direktorja Direkcije za infrastrukturo.

Primerjava s postajo Jesenice

Na ureditev železniške postaje Šentjur je te dni spomnila poslanka Jelka Godec in za primerjavo navedla obnovo železniške postaje Jesenice, za katero so projekt začeli snovati leta 2020. Ocenjena vrednost projekta aprila 2022 je bila dobrih 81 milijonov evrov, decembra 2023 je vrednost zrasla na 126 milijonov evrov, danes pravijo, da niti 170 milijonov evrov ne bo dovolj. Hkrati se niti ne ve, kdaj bodo dela končana.

Za konec

V prihodnjih dneh bomo sistematično preverili še druge projekte, pogodbe in anekse v pristojnosti Alenke Bratušek.

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine