Piše: Andrej Sekulović
Množične migracije so za Slovenijo vse večja težava. Poleg zaskrbljujočega naraščanja kriminala in več primerov posilstev, so migracije vse večje breme tudi za državno blagajno in s tem za davkoplačevalce.
V času Golobove vlade smo že vseskozi priča naraščanju migracij. Migranti iz tretjega sveta večinoma nezakonito vstopajo v našo državo, potem pa zaprosijo za azil v Sloveniji. Oblasti se v španoviji z osrednjimi mediji ne trudijo prikrivati le gnusnih zločinov, kot so bili lanski primeri posilstev (tudi nedavni primer iz Novega mesta, ko je državljan Kosova skušal posiliti dekle), temveč molčijo tudi o visokih zneskih davkoplačevalskega denarja, namenjenega tistim, ki v Sloveniji dobijo azil. Urad za oskrbo in integracijo migrantov v primeru poizvedovanja novinarjem posreduje podatke o osnovnih stroških za vsakega azilanta, ne pa tudi zneska, ki ga plačujemo za tečaje slovenskega jezika. Ti so se namreč letos izredno podražili, kot lahko preberete spodaj. Vsekakor je mogoče domnevati, da nekdo služi na račun slovenskih davkoplačevalcev, medtem ko tujci, ki so pridobili azil, životarijo na naš račun. Za takšno stanje ni smiselno kriviti migrante, ki izkoriščajo dobrodušno ponudbo liberalnega establišmenta v Sloveniji in drugje, temveč prav ta establišment in vladavino tistih, ki jim ni mar za Evropejce.
Trend nezakonitih migracij se letos povečuje
Lansko leto je policija obravnavala kar 58.193 nezakonitih prehodov meje, kar je bilo 84,1 odstotka več kot leto prej. Do konca letošnjega januarja je obravnavala že 3430 nezakonitih vstopov na območje Republike Slovenije, medtem ko jih je bilo v istem obdobju pred enim letom 2573. Med ilegalci prevladujejo Sirci, Maročani in Afganistanci. Najbolj obremenjena je še vedno Policijska uprava Novo mesto, kjer so prestregli kar 82 odstotkov vseh ilegalcev. Sledita ji PU Maribor in PU Ljubljana, ki sta prestregli okoli 5 odstotkov migrantov. Na začetku tega leta je znova naraslo tudi število prošenj za azil. Lani so do konca januarja zabeležili 2398 tovrstnih namer, letos pa 3323. Med migranti, ki izrazijo namero, da bi pri nas dobili azil, močno prevladujejo Sirci, bilo jih je kar 1764, lani v istem obdobju pa je to namero izrazilo le 43 sirskih državljanov. Po številu jim sledijo Maročani in Afganistanci. Kljub temu pa so oblasti tujim organom do konca januarja vrnile le 8 migrantov, medtem ko so jih januarja 2023 vrnile 28. V navezavi na naraščajoče število migrantov in napoved Golobove vlade, da bo letos sprejemala nove migrante tudi skladno z novim paktom za azil in migracije, ki ga pripravlja Evropska unija, se moramo poleg varnostnih vprašanj vprašati tudi to, koliko nas stane ta človekoljubnost naše vlade. Koliko slovenskega davkoplačevalca stanejo migranti, ki pri nas dobijo azil?
5000 evrov na leto za vsakega migranta
Davkoplačevalci po podatkih Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov za oskrbo vsakega azilanta, ki vključuje tudi sorazmerne stroške nastanitve, prehrane, obleke, obutve in higienskih potrebščin, plačujemo 14,21 evra dnevno. Vsak migrant torej, ki pri nas prejme azil, Slovenijo stane 420–440 evrov mesečno, na kar vpliva število dni v mesecu. To pomeni, da nas vsak azilant stane nekaj več kot 5000 evrov letno. V to ceno so seveda všteti samo osnovni stroški, ki ne vključujejo različnih integracijskih in jezikovnih tečajev. Če vračunamo še te stroške, je vsak tujec, ki je pri nas deležen mednarodne zaščite, še večje breme za Slovenijo. O cenah jezikovnih tečajev smo se pozanimali pri prej omenjenem uradu in ugotovili, da so se v tem letu močno zvišale. Medtem ko upokojenci v svojih protestih zahtevajo dostojne pokojnine in mnogi Slovenci in Slovenke komaj preživijo iz meseca v mesec, naša država letos namenja še več evrov za migrante. Poleg visokih stroškov za davkoplačevalce in večjega kriminala pa ima migrantska kriza še eno negativno posledico. Gre za prenapolnjenost zaporov, s katero se Slovenija sooča že več let. Stanje naj bi se še poslabšalo, saj naj bi naval nezakonitih migrantov ohromil zapore, kjer narašča število zaprtih tujcev, osumljenih storitve kaznivega dejanja, to je prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja naše države.
Tudi do 369.600 evrov za tečaj slovenskega jezika
Lani so za tujce z mednarodno zaščito izvajali tečaje slovenskega jezika, ki so jih določale pogodbe iz leta 2021. Za uro tečaja je bilo treba odšteti 20,80 evra ali 22,85 evra, in sicer odvisno od kraja storitve. Ker je stara pogodba potekla, od lanskega leta velja nova, po kateri je treba na uro kar nenadoma odšteti precej več, in sicer tudi do 77 evrov brez DDV. Cena je tako poskočila kar za trikrat. V letošnjem letu bo tečaj slovenskega jezika za azilante znašal 56 evrov, 57 evrov ali 77 evrov na uro, in sicer odvisno od kraja izvajanja. Ena skupina tečajnikov šteje največ 12 udeležencev, vsak tujec s priznano mednarodno zaščito, ki je z uradom sklenil pogodbo, pa ima pravico do 400 ur tečaja slovenskega jezika. To pomeni, da lahko vsak tečajnik slovenske davkoplačevalce stane tudi do 30.800 evrov, skupina pa kar 369.600 evrov. V najcenejšem primeru, torej če ura tečaja za posameznika stane 56 evrov, tečaj za posameznika stane 22.400 evrov, za skupino pa 268.800. Vsota je vsekakor vrtoglava. En azilant lahko tako Slovence stane tudi do 27.400 evrov letno, če vštejemo še osnovne stroške.
Podobno stanje v celotni Evropski uniji
Ker je slovenska vlada podprla in sprejela nov pakt o migracijah in azilu, ki ga je pripravila Evropska unija, naj bi bila za zdaj dolžna sprejeti še 126 migrantov iz bolj obremenjenih držav članic. Mar ni glede na prej navedene podatke in naše zmogljivosti Slovenija že sedaj tudi sama dovolj obremenjena? Uradna Ljubljana in Bruselj očitno menita, da ne. Sicer se celotna Evropska unija sooča z večjim številom prošenj za azil, kar odraža »migrantoljubno« politiko evropskega vodstva. Lansko leto je namreč EU prejela največ prošenj po letu 2016, ki ga pomnimo pa veliki migrantski krizi. Po podatkih Agencije EU za azil (EUAA) je v članicah EU, na Norveškem in v Švici za azil skupaj zaprosilo kar 1,4 milijona tujcev. Številka za 18 odstotkov presega število prošenj iz leta 2022, hkrati pa je to največje število vloženih prošenj v zadnjih sedmih letih. Največ prosilcev je leta 2023 prišlo iz Sirije in Afganistana. Pri tem jih je bilo iz Sirije v primerjavi z letom 2022 kar 38 odstotkov več. Sprememba je tudi v tem, da je za azil zaprosilo veliko število Turkov, in sicer kar 82 odstotkov več kot leto prej. Visoko je bilo tudi število Palestincev, in sicer več kot 11.000, kar je dve tretjini več kot leta 2022. V Sloveniji smo lani zabeležili 7261 vloženih prošenj za azil, pristojni pa so jih odobrili 129.
