Piše: Vida Kocjan
Del Slovenije so v začetku avgusta prizadele velike poplave, hudourniški plazovi so uničili številne domove in infrastrukturo. Sledile so obljube o pomoči prebivalcem na prizadetih območjih z vseh strani, veliko je bilo dobrodelnih prireditev, na katerih so zbirali sredstva za prizadete v poplavah. Denarno pomoč je obljubil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Najbolj so bila prizadeta območja Savinjsko-šaleške regije, Koroška, del Gorenjske in del Osrednje Slovenije. Prebivalstvu na prizadetih območjih so takoj priskočili na pomoč gasilci (prek Urada RS za zaščito in reševanje) in v vodstvu Slovenske demokratske stranke. Neposredna pomoč je bila neprecenljiva, pomagati so začele tudi humanitarne organizacije, kot sta Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije. Predstavnike vladajoče strani pa smo po začetnem fotografiranju ter postavljanju pred kamere in objektive na teh območjih bolj malo videli. Da je njihova vnema kratkotrajna, se je izkazalo tudi v tem, da je obnova po povodnji v zadnjem času domala zastala.
Tako vlada še vedno ni vzpostavila potrebnega sklada za obnovo, kamor se bi stekal denar, hkrati pa bi bilo razvidno, za kaj je bil ta sploh porabljen. V državi še vedno ni popisana niti škoda po poplavah, zato tudi zneski niso znani.
Obdavčitev pomoči, donacij
Vendar pa danes nekoliko večjo pozornost namenjamo donacijam in njihovi obdavčitvi. Med državljani se namreč pri tem pojavlja več vprašanj in neznank. Nekateri pa so po nepotrebnem izpostavljeni tudi dodatnim davkom, saj so pomagali takoj.
Donacije prek humanitarnih organizacij
Poseben račun državnega proračuna, kamor se je nateklo manj kot milijon evrov pomoči, je le eden od računov. Tako v vladi kot Finančni upravi RS (Furs) priporočajo, da se vsa finančna pomoč zbira prek humanitarnih organizacij, ki bodo ta sredstva najlaže razdelile pomoči potrebnim. Zakonodaja, ki velja že dlje časa, po navedbah Fursa zagotavlja nadzor nad delovanjem humanitarnih organizacij. Hkrati so prejemniki pomoči, če so to fizične osebe in prejmejo pomoč od organizacije, ki ima status humanitarne organizacije, oproščeni plačila dohodnine. Mora pa biti pri nakazilu jasno naveden namen nakazila.
Slovenska Karitas z minimalnimi stroški
Humanitarnih organizacij je v Sloveniji več. Nekateri imajo tudi pomisleke, koliko provizije pri posredovanju razdelitve pomoči ogroženim na poplavnem območju si odtegnejo od tega, saj »morajo tudi oni živeti«. Mojca Kepic iz Slovenske Karitas nam je pojasnila, da je Karitas doslej sodelovala pri urejanju vlog prizadetih v poplavah za izplačevanje finančne prve pomoči, ki so jo prejeli od Vlade Republike Slovenije. »Pričakujemo, da bomo del stroškov, ki so povezani z vlogami prizadetih gospodinjstev in izplačevanjem, dobili povrnjeno od Uprave za zaščito in reševanje,« je zapisala. Pri izvedbi razdeljevanja pomoči pa v prvi vrsti poskušajo to urediti s prostovoljnim delom. »Kar pa je neizogibnih realnih stroškov izvedbe pomoči, jih bomo, kolikor je mogoče, pokrili s sredstvi javnih financerjev – FIHO in sredstev iz tujine,« je dodala. Dodatno je pojasnila, da gre za stroške v višini manj kot odstotek zneska pomoči.
Rdeči križ Slovenije: Pomoči potrebni prejmejo okoli 92 odstotkov donacije
Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije (RKS) pa je pojasnil, da za razdeljevanje pomoči ogroženim in prizadetim ne zaračunavajo provizije, upoštevajo le dejansko nastale stroške. Zapisal je, da več kot 92 odstotkov donirane pomoči prejmejo pomoči potrebni. »RKS je davčni zavezanec in plačuje davke skladno z veljavno zakonodajo, naša finančna poročila so javno dostopna,« je dodal. Pojasnil je še, da RKS na podlagi javnih pooblastil z državnimi organi sklepa pogodbe o sofinanciranju dejavnosti. Drugi viri financiranja so lastna dejavnost in pridobivanje projektov za izvajanje aktivnosti in za pomoč potrebnim.
Pri RKS so do sedaj razdelili milijon evrov najbolj prizadetim prek območnih združenj v obliki vrednostnih kartic, dostavili in razdelili so tudi za več kot 400 tisoč evrov materialne pomoči (pitna voda, hrana in prehranski izdelki, higienski pripomočki in potrebščine, čistila …) ter več kot 200 razvlažilnikov. V teh dneh pa območna združenja na najbolj prizadetih območjih začenjajo med upravičence razdeljevati za skupno pol milijona evrov vrednostnih kartic trgovca Merkur, ki so v prvi vrsti namenjene za nakup izdelkov bolj tehnične narave. Najkasneje do konca oktobra bodo začeli z izplačilom milijon evrov najbolj prizadetim in ranljivim, in sicer iz območnih združenj, ki so bila med neurji oz. poplavami najbolj prizadeta.
V celoti so razdelili tudi prvo finančno pomoč v višini 5,5 milijona evrov (podobno tudi Karitas – op. av.), ki so jo po sklepu vlade prejeli od države. Slapšak je še pojasnil, da so 500.112 evrov razdelili med skupno 434 upravičencev (povprečno 1.152 evrov na posameznika). Nadalje so 5.001.044 evrov razdelili med 4.419 upravičencev (povprečno 1.131 evrov na posameznika).
Stroški humanitarnih organizacij različni
Slovenske Karitas za podrobne podatke nismo prosili, iz odgovorov pa lahko sklepamo, da ima Karitas okoli odstotek stroškov, Rdeči križ pa okoli osem odstotkov.
Humanitarnih organizacij je več, iz navedenega je razvidno, da imajo različne stroške pri razdeljevanju pomoči, različni so tudi viri pokrivanja. Vlada pa denar za pomoč nakazuje prek humanitarnih organizacij.
So mogoče spremembe?
V Fursu navajajo, da so zakonska določila glede pomoči prizadetim v različnih naravnih nesrečah enotna že več let. Dodajajo, da je tako mogoč tudi največji nadzor, vse drugo bi povzročalo veliko zmedo. Kot rečeno, priporočajo pomoč prek ene od humanitarnih organizacij.
Na računu države manj kot milijon evrov
Do vključno 9. septembra je bilo na posebnem računu državnega proračuna za odpravo posledic poplav zbranih 958.842 evrov. Od tega so slovenske pravne osebe prispevale 587.897 evrov, slovenske fizične osebe 52.308 evrov, tuje vlade 136.380 evrov, tuje pravne osebe 177.593 evrov in tuje fizične osebe 5.815 evrov. Takšen je bil odgovor vladnega urada za komuniciranje, ko smo iskali podatke o donacijah po zadnjih poplavah.
Finančna uprava priporoča, da se vsa finančna pomoč zbira pri humanitarnih organizacijah
foto: Polona Avanzo
V uredništvo smo prejeli več vprašanj, kako je z obdavčitvijo donacij. Odgovore na konkretna vprašanja smo poiskali v Finančni upravi RS (Furs).
Če podjetje oškodovanemu na poplavljenem območju neposredno podari npr. bivalno prikolico, koliko davka plača od tega?
Če je prejeta pomoč oziroma darilo dano s strani pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, se to obdavči kot drugi dohodek v skladu s 105. členom ZDoh-2, pri čemer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila do vrednosti 42 evrov oziroma skupne vrednosti vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, do vrednosti 84 evrov. Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove.
Darovalec (podjetje) v tem primeru sicer ni obdavčen, mora pa za prejemnika pomoči izračunati in plačati akontacijo dohodnine.
Ali mora prejemnik te prikolice, če jo prejme neposredno in mimo humanitarne organizacije, plačati dohodnino in koliko?
Glejte odgovor na zgornje vprašanje, kjer navajamo primer, kjer fizična oseba prejme donacijo neposredno od poslovnega subjekta.
Da pomoč, ki jo bodo prejele prizadete osebe, ne bo podvržena obdavčenju z dohodnino, Finančna uprava RS priporoča, da se vsa finančna pomoč zbira pri humanitarnih organizacijah s statusom, ki bodo ta sredstva tudi najlaže razdelila pomoči potrebnim.
Če nekdo prek humanitarne organizacije prejme npr. 5000 evrov in za to kupi gradbeni material, ali pri tem nakupu plača davek na dodano vrednost (DDV) ali pa je oproščen tega?
Če fizična oseba od podjetja prejme gotovino v višini 5.000 evrov in potem s to gotovino kupi v trgovini gradbeni material, ga kupi na način kot druge stranke v trgovini. To pomeni, da je tudi v tem primeru v ceno vključen DDV.
Še nekaj dodatnih pojasnil o davkih
- Fizična oseba prejme pomoč neposredno od druge fizične osebe
V navedenih primerih gre za darilo, ki ga fizična oseba podari drugi fizični osebi in ta dohodek (darilo) ni podvržen obdavčenju z dohodnino. Po zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD) darilo, ki zajema le premičnine (tudi denar), ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin od posameznega darovalca nižja od 5.000 evrov. Če darilo, ki predstavlja denar, presega omenjeni znesek ali gre za drugo vrsto premičnega premoženja (npr. motorna vozila, vrednostni papirji) ali nepremičnino, mora prejemnik darila najpozneje v 15 dneh od prejema darila na pristojni finančni urad poslati napoved za odmero davka od prejetega darila. Če je obdarjenec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo.
- Fizična oseba prejme pomoč neposredno od podjetja (prejemnik pomoči ni zaposlen pri tem podjetju)
Če je prejeta pomoč oziroma darilo, dano s strani pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, se to obdavči kot drugi dohodek v skladu s 105. členom ZDoh-2, pri čemer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila do vrednosti 42 evrov oziroma skupne vrednosti vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, do vrednosti 84 evrov. Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove.
- Fizična oseba prejme pomoč od svojega delodajalca
Enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče (poplav) v avgustu 2023, se le-ta ne všteva v davčno osnovo do 10.000 evrov. Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
V teh primerih bo torej višina neobdavčenega zneska enkratne solidarnostne pomoči znašala 10.000 evrov. Znesek te enkratne solidarnostne pomoči se v delu, ki presega 10.000 evrov, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
- Fizična oseba prejme pomoč neposredno od gasilskega društva
Od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 se za prostovoljska gasilska društva, ki delujejo v občinah, prizadetih zaradi poplav in plazov, kot del njihove naloge šteje tudi zbiranje in razdeljevanje denarnih in drugih sredstev fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov. Od denarnih in drugih sredstev, ki jih fizične osebe prejmejo v skladu s tem členom, ne plača dohodnine.
- Fizična oseba prejme pomoč od humanitarne organizacije
Če fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine. Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, oziroma z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, dana sredstva oziroma pomoč fizični osebi ni oproščena plačila dohodnine.
Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
