Izredni vrh EU o tem, komu bodo šli najpomembnejši položaji v uniji, še ni končan. Dogovoriti se poskušajo o svežnju položajev, ki vključuje predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visoki zunanjepolitični položaj. Pogajanja so do zdaj trajala skoraj 20 ur, jutri mora Evropske parlament glasovati. Predloge za predsedmnika Evropskega parlamenta je treba oddati danes do 22. ure.
22:58 Hmmm…
22:56 Aleš Hojs na twitterju: “Ničen vpliv SLO diplomacije in naših uradnikov v EU je rezultat ministrovanja KErjavca in kadrovanja zgolj uslužnih in nesposobnih apartčikov levih vlad.Poglejte rezultate volitev na volišču v Bruslju pa boste videli kdo nas tam zastopa:nekaj udbovcev, @strankaSD in recidivi LDS!”
22:55 Matej Lahovnik na twitterju: “Fajonova v Odmevih izpostavi, da je v usklajenem predlogu premalo kandidatov iz vzhodne Evrope, nato pa prav socialisti za predsednika parlamenta iz svoje skupine namesto usklajenega Bolgara predlagajo Italijana. Zgleda, da je za njih Bolgarija zahodno od Italije.”
22:50 Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli kompromis o vodilnih položajih v EU, ki je spolno uravnotežen, geografsko in demografsko pa ne. Poleg tega je glavni poraženec kompromisa koncept spitzenkandidatov, kar buri Evropski parlament, ki je zdaj na potezi. Še zlasti so besni socialisti, poroča STA.
Voditelji predlagajo nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije. To je ključen del evropske kadrovske sestavljanke. Za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer je kompromisni predlog močno vznemiril socialiste.
Kljub temu trenutno kaže, da se parlament ne bo uprl in ne bo zavrnil kompromisnega predloga, ki so ga podprli vsi voditelji razen njegove avtorice, nemške kanclerke Angele Merkel, ki ga osebno sicer podpira, a se je morala zaradi nasprotovanja socialistov v svoji vladi vzdržati.
Če bo parlament potrdil von der Leynovo, bo sploh prva ženska na tem položaju in drugič bo ta funkcija pripadla Nemčiji. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein.
Ključni položaj naj bi tako vendarle pripadel desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), relativni zmagovalki evropskih volitev.
Konservativci naj bi dobili še drugo polovico mandata predsednika Evropskega parlamenta, in sicer z osmoljenim vodilnim kandidatom Manfredom Webrom, ki se je danes odpovedal temu nazivu. Če bo ta scenarij vzdržal, bosta čez dve leti in pol na dveh ključnih položajih v uniji dva Nemca.
Socialisti, ki so se na evropskih volitvah uvrstili na drugo mesto, bodo dobili visoki zunanjepolitični položaj. Zasedel ga bo španski zunanji minister in bivši predsednik Evropskega parlamenta, socialist Josep Borrell, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini.
Socialistom naj bi po neuradnem kompromisu pripadla tudi prva polovica mandata predsednika Evropskega parlamenta. V kombinatoriki voditeljev se je za ta položaj omenjal socialist Sergej Stanišev, a so se nato socialisti odločili, da predlagajo Italijana Davida Sassolija. Parlament bo o predsedniku glasoval v sredo dopoldne.
Za svojega predsednika, naslednika Poljaka Donalda Tuska, so voditelji izbrali belgijskega premierja, liberalca Charlesa Michela, ki bo že drugi Belgijec na tem položaju. Sploh prvi predsednik Evropskega sveta je bil namreč Belgijec Herman Van Rompuy.
Za predsednico Evropske centralne banke (ECB) so imenovali izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Francozinjo Christine Lagarde, bivšo francosko finančno ministrico, ki bo novembra nasledila Italijana Maria Draghija.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je po dogovoru izpostavil, da so pred petimi leti za kompromis potrebovali tri mesece, pa na koncu niso bili vsi voditelji za, tokrat pa le tri dni, pa ni bil nihče proti, le nemška kanclerka, ki sicer osebno kompromis podpira, se je vzdržala.
Tusk je izpostavil tudi, da je zagotovljena “popolna” spolna uravnoteženost, saj sta na dveh ključnih položajih ženski.
V povezavi z geografskim ravnotežjem, ki ga pri dogovorjenih štirih položajih ni, pa je izpostavil, da upa, da bo Evropski parlament izbral predsednika iz vzhodnega oziroma srednjega dela Evrope. Če bo potrjen Sassoli, ne bo nikakršnega geografskega ravnotežja.
Vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans in liberalka Margrethe Vestager naj bi dobila ključna podpredsedniška položaja v komisiji. Prav tako naj bi nova predsednica zagotovila geografsko ravnotežje pri podpredsedniških položajih v komisiji.
V povezavi z neslavno usodo koncepta spitzenkandidatov pa je Tusk spomnil, da je bilo od začetka jasno, da voditelji niso pravno obvezani za predsednika komisije predlagati enega od vodilnih kandidatov.
Slovenski premier Marjan Šarec ocenjuje kompromis o vodilnih položajih na vrhu EU kot dober in upa, da bo kandidatka za predsednico dobila podporo tudi v Evropskem parlamentu, saj bi bil drugačen razplet slabo znamenje. Ocenjuje sicer, da ne bo šlo brez zapletov.
O slovenski komisarski kandidatki ali kandidatu premier niti danes še ni želel podrobno govoriti. Dejal je le, da bodo postopek opravili ob pravem času. Na vprašanje, kdaj bo to, je odgovoril le: “Pravočasno.”
Belgijski časnik La Libre Belgique je danes kot morebitno kandidatko za predsednico Evropskega parlamenta omenjal tudi evropsko poslanko Tanjo Fajon. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally je v povezavi s tem na Twitterju Fajonovi zapisal: “Smo dali v obtok, ja. Sorry, ker nismo prej vprašali.”
Šarec je to danes komentiral z besedami, da se je “vmes pokazala možnost, da bi nekdo iz tega območja dobil to pomembno mesto”. “Zdelo se mi je pravilno, da vendarle poskušamo, če je to možno, predlagati našo kandidatko, ne glede na politično usmeritev ali kar koli, ker smo v tem primeru ravnali kot Slovenija,” je še dejal.
Neuradno se je omenjalo, da je skupina držav, vključno s Slovenijo, v okviru pogajanj zahtevala odhod generalnega sekretarja komisije Martina Selmayrja.
V odgovoru na vprašanji, ali lahko to potrdi in ali je odhod Selmayrja del današnjega kompromisa, je Šarec zgolj spomnil na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je obsodila sporno imenovanje na to mesto, in poudaril, da takšne prakse v Evropi niso dobrodošle.
Neobičajno bi sicer bilo, da bi bila predsednica komisije in generalni sekretar iz iste države.
22:27 Dogovor evropskih voditeljev o vodilnih položajih v EU, ki je v Evropskem parlamentu naletel na močno nasprotovanje socialdemokratov (S&D) in Zelenih – oboji predlagajo svojega kandidata za predsednika Evropskega parlamenta -, so v Strasbourgu komentirali tudi nekateri slovenski evropski poslanci, mnenja pa so različna.
V Evropski ljudski stranki (EPP) so pričakovali, da bo v skladu z volilnim izidom Evropsko komisijo vodil nekdo iz njihovih vrst, je dejal Franc Bogovič (EPP/SLS). V EPP podpirajo kandidatko za vodenje Evropske komisije Ursulo von der Leyen in celotni paket imenovanj, o katerem so se dogovorili v Bruslju, pa tudi predlog oziroma dogovor, da se največji politični skupini, EPP in S&D, dogovorita o vodenju Evropskega parlamenta v naslednjem mandatu.
Evropski voditelji predlagajo, da bi bil prvo polovico mandata na čelu parlamenta socialist, drugo polovico pa predstavnik konservativcev.
Vodja slovenske delegacije v EPP, Romana Tomc (SDS) je sicer že pred tem na Twitterju zapisala, da je Evropski svet upošteval jasno in enotno stališče EPP, ki kot zmagovalka zahteva spoštovanje demokracije in rezultatov volitev. “To bo očitno pripeljalo do sprejemljivega dogovora za vse. Evropska komisija pod vodstvom EPP,” je zapisala.
Veliko razočaranje nad dogovorom je tako kot politična skupina socialdemokratov (S&D) izrazila Tanja Fajon (S&D/SD), saj so voditelji EU odstopili od sistema vodilnih kandidatov. Kot je poudarila, po njenem mnenju Ursula von der Leyen ni primerna za šefico komisije, saj ni dobro opravljala ministrskega položaja. Poleg tega med kandidati za vodenje institucij ni nikogar, ki bi prihajal iz Srednje in Vzhodne Evrope.
Za predsednika Evropskega parlamenta pa imajo v S&D svojega kandidata, in sicer enega od podpredsednikov te institucije v prejšnjem mandatu, Italijana Davida Sassolija.
Irena Joveva (Prenovimo Evropo/LMŠ) je poudarila, da je dogovor politični kompromis, ki ga je treba sprejeti. Z “izkupičkom” so liberalci, kot je dejala, zadovoljni, glede na to, da so prvič del koalicije, zadovoljni so, da jim po tem dogovoru pripadlo mesto predsednika Evropskega sveta – to naj bi postal Belgijec Charles Michel.
Liberalci v sredo, ko bo v parlamentu glasovanje, tako ne bodo predlagali svojega kandidata, slišati pa je, da bodo še pred glasovanjem o kandidatu zaprosili za srečanje s Sassolijem.
22:26 Vodilni kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber se odpoveduje mandatu spitzenkandidata, je med sejo te politične skupine, na kateri so podprli doseženi dogovor o vodilnih položajih na vrhu EU v Bruslju, sporočil njegov tiskovni predstavnik.
“Moje potovanje spitzenkandidata se je začelo septembra lani, tukaj se konča,” je dejal Weber na sestanku politične skupine in dodal, da se bo še naprej boril za demokratično Evropo.
To je ponovil tudi pozno zvečer, ko je stopil pred novinarje v Strasbourgu in priznal, da je zanj osebno in za politično skupino EPP v Evropskem parlamentu žalosten dan. Hkrati pa je napovedal podporo dogovoru o delitvi najvišjih političnih položajev: “Na volitvah smo dobili jasen mandat za vodenje EU in zato je dogovor dober in mora biti spoštovan,” je povedal Weber. Kot je dejal, se z Ursulo von der Leyen že pogovarjajo o njenem obisku in predstavitvi skupini EPP.
Dodal je, da dogovorjeni paket sicer ni njegov predlog, a ga bo podprl, pri čemer je dodal, da so v EPP vedno ravnali odgovorno in bili pripravljeni na kompromis. “In sedaj pozivam tudi druge, naj spoštujejo princip kompromisa,” je navedel Weber.
Napovedal je tudi pogovore z vodjo skupine S&D Iratxo Garcia. EPP, ki jo bo Weber še naprej vodil, namreč danes ne bo predlagala kandidata za predsednika Evropskega parlamenta, pač pa je pripravljena podpreti kandidata skupine S&D v skladu z razmerji in dogovori v parlamentu. Obenem pričakuje, da bo po dveh letih in pol vodenje parlamenta znova prevzel član EPP.
Glede padlega koncepta spitzenkandidatov je Weber še ocenil, da so v nekaterih državah spitzenkandidati močno vplivali na izid volitev.
22:11 Predsednik SDS Janez Janša se odziva tudi na poročanje slovenskih medijev…
22:10 Voditelji članic EU so dosegli kompromis o vodilnih položajih v uniji. Za predsednico Evropske komisije predlagajo Nemko Ursulo von der Leyen, za predsednika Evropskega sveta so izbrali Belgijca Charlesa Michela, za predsednico ECB so imenovali Francozinjo Christine Lagarde, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa Španca Josepa Borrella, poroča STA.
22:02 Politična skupina socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu je za predsednika te institucije predlagala Italijana Davida Sassolija, na podlagi informacij iz dobro obveščenih virov poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
21:56 Tudi prejšnji avstrijski premier Sebastian Kurz je glede Webra prepričan, da je odličen kandidat. A zaradi tega, da bi omogočil rešitev, ki združuje in ne ločuje, hkrati pa zagotavlja vodenje EU komisije s strani EPP, se je nesebično umaknil in s tem utrl pot sporazumu, je prepričan Kurz.
21:55 Predstavniki slovenskih socialistov izražajo veliko razočaranje, ker je EPP zadržala v rokah vodenje Evropske komisije.
21:53 Joseph Daul je po pogovorih izrazil veliko zadovoljstvo, da je Ursula von der Leyen, pomembna predstavnica EPP, imenovana za prvo žensko na čelu Evropske komisije. S svojimi številnimi kompetencami in močnimi vodstvenimi veščinami, ki jih ima kot ministrica bo opravila odlično delo, je prepričan Daul.
21:51 Manfred Weber meni, da je dobra novica, da ostaja predsedovanje Evropski komisiji v rokah EPP.
21:48 Po twitterju se širijo različni odzivi na politični dogovor glede položajev v EU, nekateri simpatizerji EPP izražajo razočaranje nad evropsko demokracijo, češ da kompromisni dogovor ruši zaupanje, ker to ni tisto, za kar so volili na volitvah.
21:44 Vidni član EPP Joseph Daul je izrekel veliko priznanje Manfredu Webru, ki je ravnal kot pravi državnik in postavil interese Evropske unije pred svoje ambicije. Kot pravi Daul, je Weber vodil odlično kampanjo kot glavni kandidat EPP.
21:36 Manfred Weber je sporočil, da sicer ni zadovoljen z izidi dogovorov in glasovanj, vendar bo ostal zvest temu, kar je dogovorjeno. Za EPP je ključno, da položaji odražajo izid volitev v evropski parlament ter dejstvo, da je prav ta skupina zmagala na volitvah.
21:32 Evropska ljudska stranka je sporočila, da priznava izide današnjega vrha EU in da se bori za več demokracije v Evropi. Kljub temu pa je to žalosten dan za evropsko demokracijo. Ne glede na to pa podpira kompromisni dogovor, saj je EPP zanesljiva in odgovorna politična sila. (vir: twitter)
21.30 Hmm:
21.12 Politična skupine Zelenih/EFA v Evropskem parlamentu je razočarana…
21.11 Na vprašanje, ali ima Fajonova še kakšne možnosti, je Šarec najprej odgovoril: “Za katero stvar?”…..
21.09 Premier Marjan Šarec ocenjuje kompromis o vodilnih položajih na vrhu EU kot dober in upa, da bo kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen dobila podporo tudi v Evropskem parlamentu, saj bi bil drugačen razplet slabo znamenje.
20. 36 Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da bo Lagardova “perfektna predsednica” ECB.
20.35 Predsednico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je nominacija za položaj predsednice Evropske centralne banke (ECB) razveselila. Počuti se počaščeno, je sporočila prek Twitterja. Francozinja je tudi napovedala, da bo v času kandidacijskega postopka začasno zamrznila svoje naloge na mestu prve dame IMF.
20.31 Še en odmev:
20. 25 Evropski svet predlaga, da si socialisti in konservativci znova razdelijo vodenje Evropskega parlamenta, tako da bi socialist parlament vodil prvo polovico mandata, konservativec pa drugo.
20. 22 Nemška kanclerka Angela Merkel se je danes na Evropskem svetu pri glasovanju o dogovoru o zasedbi ključnih položajev v EU vzdržala, čeprav so voditelji za predsednico Evropske komisije predlagali njeno tesno sodelavko, nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen. Pojasnila je, da je to storila zaradi zavez v nemški koalicijski pogodbi.
20.10: Če bo von der Leynova potrjena, bo sploh prva ženska na tem položaju in druga Nemka. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein.
20.05: Evropski parlament bo v sredo sam izbral svojega predsednika. Po scenariju, ki je v Bruslju neuradno krožil, naj bi si mandat delila Bolgar Sergej Stanišev in Nemec Manfred Weber ali pa naj bi Stanišev dobil ves petletni mandat.
20.00 Še pred tem pa je Janez Janša twitnil tudi:
20.00 Janez Janša je twitnil:
19.55 Angela Merkel je novinarjem povedala, da danes ni govorila s strankami zunaj EPP. Dodala je, da ni nasprotovala predlogu Sveta, da nempka kandidatka postane predsednica Evropske komisije. “Lepo je videti, da Ursula von der Leyen uživa zaupanje držav po vsem bloku,” je še dejala.
19.52 “Nisem prerok, zato ne morem oceniti, kakšne možnosti za uspoeh ima predlog voditeljev EU v Evbropskem parlamentu,” je dejal Donald Tusk.
19.51 Bas Eickhout (Zeleni) je pozval Evropski parlament, naj ne sledi predlogu voditeljev EU.
Bas Eickhout. (Slika: Twitter)
19.46 Evropski parlament bo v jutri izbral svojega predsednika. Po neuradnih podatkih, naj bi si mandat delila Bolgar Sergej Stanišev in Nemec Manfred Weber ali pa naj bi Stanišev dobil ves petletni mandat.
19.41 Vodja skupine socialistov in demokratov Iratxe García je v izjavi izpostavila, da je predlog Sveta »za nas globoko razočaranje«.
Iratxe García. (Slika: Wikipedia)
19.32: “Moje potovanje spitzenkandidata se je začelo septembra lani, tukaj se konča,” je dejal spitzenkandidat EPP Manfred Weber na sestanku politične skupine in dodal, da se bo še naprej boril za demokratično Evropo.
Manfred Weber. (Slika: arhiv Demokracije)
19.29 Pedro López de Pablo, tiskovni predstavnik skupine Evropske ljudske stranke (EPP), je sporočil, da bo EPP „podprla sporazum“, ki je pravkar nastal v Svetu za vodilne položaje EU.
19.27 Kandidatko za predsednico Evropske komisije, nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen, mora jutri izvoliti Evropski parlament.
19.10 Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pravkar predstavil kandidate: predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (Nemčija), predsednik Evropskega sveta Charles Michel (Belgija), Josep Borrell (Španija) visoki predstavnik za zunanjo politiko in Christine Lagarde (Francija) kot šefica Evropske centralne banke.
(Slika: Twitter)
19.08 Evropski svet se je dogovoril o prihodnjem vodenju institucij EU, je tvitnil Donald Tusk.
Donald Tusk. (Slika: Wikipedia)
19.00 Voditelji EU so se pravkar vrnili, nadaljevala se bo seja Evropskega sveta.
18.46 Po priznanju poraza je Manfred Weber na sestanku svoje EPP povedal, da sta “Macron in Orbán ubila proces Spitzenkandidata,” sta povedala dva udeleženca srečanja v Strasbourgu, poroča novinar Florian Eder.. Napovedal je, da bo ostal vodja skupine EPP. Predsednik EPP Joseph Daul se je Weberju zahvalil za “dobro delo”.
18.20: Socialisti nad dogovorom, ki se nakazuje niso zadovoljni. Evropska poslanka Tanja Fajon je na Twitterju zapisala: “Zelo jasen ne predlogu, večina ni pripravljena podpreti trenutnega dogovora.“
17.59 Janez Janša na Twitterju: “Neverjeten obrat. Spet prekinitev na seji Evropskega sveta. Merklova po klicu domov (?) sedaj nasprotuje svojemu lastnemu predlogu za Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije.”
(Slika: Twitter)
17.52: Dogajanje na seji Evropskega sveta je komentirala tudi novoizvoljena evropska poslanka Ljudmila Novak: “Prepričani smo, da mora EPP glede na rezultat, ki je bil dosežen na EU volitvah, dobiti mandat za vodenje Evropske komisije. Na tem bomo vztrajali do konca. Poleg tega pa je izjemno pomemben tudi vsebinski dogovor. Za varno in pravično EU.“
17.05: “Jasno in enotno stališče EPP, da kot zmagovalka zahteva spoštovanje demokracije in rezultatov volitev, je resno upošteval tudi EU Council. To bo očitno pripeljalo do sprejemljivega dogovora za vse. Evropska komisija pod vodstvom EPP,” je dogajanje komentirala evropska poslanka Romana Tomc.
Romana Tomc. (Slika: arhiv Demokracije)
16.40 Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk po neuradnih informacijah za predsednico Evropske komisije predlaga nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen. Kompromisni sveženj naj bi vključeval še Francozinjo Christine Lagarde kot predsednico Evropske centralne banke in Belgijca Charlesa Michela kot predsednika Evropskega sveta. Prav tako naj bi ta scenarij predvideval španskega zunanjega ministra Josepa Borrella za visokega zunanjepolitičnega predstavnika in Bolgara Sergeja Staniševa za predsednika Evropskega parlamenta. Vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans, danska liberalka Margrethe Vestager in Slovak Maroš Šefčovič naj bi dobili močne podpredsedniške položaje v Evropski komisiji. Voditelji so pred nekaj minutami začeli zasedanje, in sicer z več kot peturno zamudo. Doslej so razne scenarije preigravali v posvetovanjih v različnih sestavah.
15.30 V Bruslju trenutno preverjajo možnosti za nov sveženj imenovanj na vodilne položaje v EU z Nemko Ursulo von der Leyen kot predsednico Evropske komisije v osrednji vlogi. Predsednik Evropskega sveta bi bil po tem scenariju Belgijec Charles Michel, visoki zunanjepolitični predstavnik pa bodisi Slovak Maroš Šefčovič bodisi Španec Josep Borrell. EPP naj bi z vodilnim kandidatom, Nemcem Manfredom Webrom, dobil tudi polovico mandata predsednika Evropskega parlamenta. Danka Margrethe Vestager, ena od sedmih članov liberalne volilne ekipe, pa naj bi dobila močan podpredsedniški resor v Evropski komisiji.
Socialisti, druga najmočnejša politična družina, naj bi po tem načrtu dobili visoki zunanjepolitični položaj, a trenutno ni jasno, ali naj bi to postal španski zunanji minister Josep Borrell ali evropski komisar s Slovaške Maroš Šefčovič. Če Šefčovič ne bi bil izbran za visokega zunanjepolitičnega predstavnika, naj bi tudi on dobil močan podpredsedniški resor v komisiji. Tudi vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans naj bi dobil močan resor v komisiji, verjetno bi bil prvi podpredsednik, zadolžen za industrijske in proračunske zadeve. Socialisti naj bi z Bolgarom Sergejem Staniševom dobili še polovico predsedniškega mandata v Evropskem parlamentu. Po neuradnih informacijah se sedaj socialisti, ki niso preveč zadovoljni s takšno porazdelitvijo, borijo za to, da bi dobili ves petletni mandat v Evropskem parlamentu.
Predsednica Evropske centralne banke bi po tem scenariju postala izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Francozinja Christine Lagarde. Avtorici tega svežnja sta po neuradnih informacijah Nemčija in Francija, ki po tem scenariju vsaka tudi dobi močan položaj. Poleg tega dva ključna položaja zasedeta ženski. Zasedanje, ki je bilo že večkrat preloženo, naj bi se začelo z delovnim kosilom ob 15.15…
15:00 Po naših zadnjih neuradnih podatkih iz Bruslja naj bi nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen postala predsednica Evropske komisije, predsednik Evropskega sveta naj bi postal predsednik belgijske vlade Charles Michel, visoki predstavnik Evropske komisije za zunanjo politiko naj bi postal Slovak Maroš Šefčovič, predsednik Evropskega parlamenta pa Manfred Weber, ali nekdo iz vrst socialistov. Guvernerka Evropske centralne banke pa naj bi postala Christine Lagarde, ki trenutno vodi Mednarodni denarni sklad (IMF).
13.20 Podpora Ursuli von der Leyen, ki ima sedem otrok, kot kandidatki za predsednico Evbropske komisije je del dogovora med Višegrajsko skupino (Madžarska, Poljska, Češka republika in Slovaška) in Nemčijo, sta portalu Politico povedala visoka uradnika.
13.10 Italija ne bi nasprotovala nemški obrambni ministrici Ursuli von den Leyen, pravijo italijanski uradniki, “vendar pa mora to ime predložiti EPP”.
13.05 Začetek vrha voditeljev držav EU je spet preložen. Tokrat na 14. uro.
12.25 »Kronski dragulj«, se pravi položaj predsednika Evropske komisije, mora dobiti Evropska ljudska stranka (EPP), ki je zmagala na evropskih volitvah, je dejal Antonio López-Istúriz, generalni sekretar EPP.
Antonio López-Istúriz, generalni sekretar EPP (Slika: Twitter)
12.20 Po besedah dveh diplomatov, poroča Politico, se predlog zdaj giblje: Ursule von der Leyen (Evropska komisija), belgijski premier Charles Michel (Evropski svet), Manfred Weber (Evropski parlament) in slovaški politik Maroš Šefčovič (visoki predstavnik).
Ursula von der Leyen. (Slika CDU)
12.15 Češki premier Andrej Babiš (liberalna skupina) pravi, da je Frans Timmermans za njih povsem nesprejemljiv.
Andrej Babiš. (Slika Politico)
11.55 Evropski voditelji naj bi se ponovno sestali ob 13. uri.
11.00 Voditelji članic EU se bodo novega poskusa iskanja kompromisa o vodilnih položajih v uniji lotili z novo ustvarjalnostjo, je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel ob prihodu na vrh. Vsakdo mora biti pripravljen na kompromis, na premik, potem imamo možnost najti rešitev, je pozvala kanclerka, ki gre v nove pogovore z dobro voljo in odločno.
10.58 Trenutno kaže, da Timmermans ni več v igri za predsednika Evropske komisije, ker nima zadostne podpore. Konservativna Evropska ljudska stranka (EPP) naj bi še naprej vztrajala, da šef komisije postane njihov vodilni kandidat Manfred Weber.
Frans Timmermans v Ljubljani v družbi žensk iz SD. (Slika Facebook)
10.20 Osem poslancev iz Slovenije pripada trem največjim političnim skupinam. V EPP so štirje, in sicer Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). V politični skupini socialdemokratov (S&D) sta poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez (oba SD), pri liberalcih (RE) pa Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ). V novem petletnem mandatu bo sicer v Evropskem parlamentu po najnovejših podatkih sedem političnih skupin, to je ena manj kot v prejšnjem sklicu. Najmočnejša, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) ima 182, drugouvrščeni socialdemokrati (S&D) pa 154 evropskih poslancev. Tretja najmočnejša politična skupina bodo s 108 poslanci liberalci (RE), sledijo Zeleni/EFA (74 poslancev), novoustanovljena skupina skrajno desnih strank Identiteta in demokracija (ID) s 73 poslanci, evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) (62 poslancev) ter zveza levičarskih strank GUE (41 poslancev). 57 poslancev pa ostaja nepovezanih oziroma se niso priključili nobeni politični skupini.
10.15 Danes bo deset tisoče kataloncev potovalo v Strasbourg, da bi demonstrirali ob novem Evropskem parlamentu. Zahtevali bomo, da smejo biti katalonski predstavniki, izvoljeni s strani dveh milijonov ljudi, poslanci v evropskem parlamentu – nekaj, kar želi Španija preprečiti. Gre za legitimnega predsednika Katalonije, Carlesa Puigdemonta, podpredsednika Oriola Junquerasa in svétnika Tonija Comína, ki so bili nezakonito odstavljeni s strani španske vlade zaradi organizacije referenduma o samoodločbi, na katerem je glasovalo 2,3 milijona Kataloncev.
10.10 Do izstopa Velike Britanije iz EU, zdaj predvidenem za 31. oktober, so v evropskem parlamentu tudi britanski evroposlanci. Ob začetku današnje seje je 29 poslancev iz stranke Brexit britanskega evroskeptika Nigela Faragea obrnilo hrbet evropski himni oziroma so se obrnili stran od izvajalcev Beethovnove Ode radosti. Video si lahko ogledate TUKAJ.
Nigel Farage. (Slika: Wikipedia)
10.00 Evropski parlament je danes v Strasbourgu začel ustanovno zasedanje, ki pa ga je takoj po uvodni slovesnosti in odprtju kandidacijskih postopkov za vodstvene položaje tudi prekinil. Evropski poslanci namreč pred volitvami predsednika, ki naj bi bile v sredo, še čakajo na dogovor voditeljev EU o imenovanjih na najvišje položaje v uniji, poroča STA.
09.15 Kandidat za šefa komisije potrebuje podporo 72 odstotkov članic in 65 odstotkov prebivalstva EU ter absolutno večino v Evropskem parlamentu.
09.00 Bolgarski premier Bojko Borisov je dejal, da je na jutranjem sestanku EPP za predsednika komisije predlagal hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. “Te dni vsakdo koga predlaga. Tukaj je torej še ena možnost,” je dodal.
Bojko Borisov. (Slika: Wikipedia)
07.00 Janez Janša, predsednik SDS, je včeraj na Twitterju zapisal, da zadnji predlog delitve vodilnih položajev v EU pomeni ponižanje za EPP, ki je bila zmagovalka volitev (TUKAJ).
Prihod Janeza Janše na vrh EPP. (Slika: Twitter)
06.00 Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju znova poskušali doseči kompromis o svežnju imenovanj na vodilne položaje v uniji, potem ko so propadla maratonska prizadevanja, ki so trajala od nedelje popoldne do ponedeljka opoldne. Zasedanje bodo začeli ob 11. uri. Če bo treba, ga bodo nadaljevali ob delovnem kosilu, so sporočili iz tiskovne službe Evropskega sveta. Najprej so omenjali delovno večerjo, tako da sprememba vliva upanje, da se ne bo ponovila noč z nedelje na ponedeljek.
