Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
V Državnem zboru danes poteka razprava o načinu financiranja nacionalne televizije. Na tnalu je predlog Slovenske demokratske stranke, ki je predlagala razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi RTV prispevka. Če bi predlog uspel, bi se državljani in državljanke znašli pred referendumskim vprašanjem, ki se glasi: “Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje prispevka RTV?” Predlog SDS ima zagotovljeno podporo Nove Slovenije, nima pa podpore ostalih parlamentarnih strank.
Kot je povedala Alenka Jeraj, je namen predloga posvetovalnega referenduma dopustiti državljanom in državljankam, da se sami odločijo, ali želijo še plačevati RTV prispevek, koliko mu želijo nameniti – torej uvesti prostovoljni prispevek. Gre torej za veliko razliko v konceptu, saj je prispevek sedaj obvezen za vse, tako za tiste, ki RTV še vedno gledajo, kot za tiste, ki si želijo svoje informacije, iz takšnih ali drugačnih razlogov, prejemati drugje. Nacionalna radiotelevizija je sicer v zadnjih letih začela izgubljati gledalce, že dolgo časa pa se sooča s kritikami o nepoštenem poročanju v prid strank levega političnega pola. Dejstvo, da RTV spremlja vedno manj ljudi, je v svoji razpravi poudarila poslanka Alenka Jeraj: “RTV ima že dolga leta težave s tem, da izgublja gledalce. Odgovorno vodstvo bi moralo ukrepati, vendar v zadnjih letih nismo bili priča kakšnim spremembam, pač pa vztrajanju na obstoječih konceptih, ki očitno ne pritegnejo gledalcev.” Po dostopnih podatkih sta dve poglavitni informativni oddaji, Dnevnik in Odmevi, v zadnjih desetih letih izgubili več kot 250 tisoč gledalcev, kar znaša približno polovico vseh gledalcev.
Ob dejstvu, da se je do sedaj pokazal že neizpodbiten trend upadanja gledalcev, pa je bila izpostavljena tudi kadrovska in finančna neučinkovitost javnega zavoda. Kot je povedala poslanka Jeraj, ima Slovaška 5,5 milijona prebivalcev in manj kot 400 zaposlenih, Grčija z 11 milijoni prebivalcev pa nekaj čez 600. Vse te države imajo torej večje število prebivalcev in veliko manjše število zaposlenih. RTV namreč zaposluje, recite in pišite, preko 2200 ljudi. Zavod pa je po besedah poslanke tudi finančno neučinkovit, saj od 128 milijonov evrov, kar 98 milijonov zbere iz naslova RTV prispevka.
RTV obvladuje levica
V svoji razpravi pa se je odzvala tudi na del javne razprave, ki se tiče t.i. obvladovanja javne radiotelevizije. Pri tem je spomnila na besede nekdanje kandidatke za generalno direktorico RTV Nataše Pirc Musar, ki je na neki točki dejala: “Ta zgodba je še vedno moja velika bolečina, saj sem prepričana, da se mi je zgodila krivica. Bolj od moje zgodbe je pomembno nekaj drugega. RTV Slovenija je bila in to se še vedno pozna, pod vplivom Socialnih demokratov. Po njej je kot duh hodil gospod Lenart Šetinc in malo usmerjal uredniško politiko. Mene takrat ni razrešila SDS, ampak SD. Visoki predstavniki stranke so takrat govorili, da Nataša Pirc Musar ne posluša, zaradi česar jo je potrebno razrešiti.”
Razpravi pa se je nato pridružila tudi Mojca Šetinc Pašek, ki je povedala, da je v resnih demokracijah financiranje javnega medija urejeno s posebno dajatvijo, ponekod pa se financira iz proračuna. Nato je predstavila argument v prid javnega monopola in sicer, da obvezno financiranje ne stane veliko, le dve vstopnice za kino mesečno, gledalci pa naj bi v zameno dobili bogate in raznovrstne vsebine. Nekdanja novinarka RTV se je sicer pred začetkom politične kariere dolga leta soočala z obtožbami, da je bila v svojem novinarskem delu izrazito pristranska v prid leve politične opcije. Posebno zgražanje javnosti je doživela potem, ko se je na sodišču (v pravdi zoper Janeza Janšo) skupaj z Eugenijo Carl predstavljala kot neodvisna novinarka, nato pa je dobesedno naslednji dan javno razglasila svoje politične barve, s tem ko je najavila kandidaturo za poslanko v stranki Roberta Goloba.
“RTV je izrazito pristranska”
Prav to izrazito pristranskost pa je v svoji razpravi izpostavila Alenka Jeraj, ki je spomnila, da so se na javni RTV v preteklosti pojavili transparenti, ki so vsebovali grožnje s smrtjo usmerjene proti predsedniku SDS, Janezu Janši: “Transparent “Smrt Janšizmu” smo prvič videli na RTV na seji programskega sveta leta 2016. Takrat je bila #SDS v opoziciji, nato smo take transparente gledali na protestih. Novo grožnjo s smrtjo smo videli pred enim tednom, ko so stavkali novinarji RTV.”
Da je nacionalna radiotelevizija dejansko pristranska, pa je v razpravi poudaril tudi novi poslanec Andrej Hoivik, ki je dejal, da po njegovem mnenju RTV krši 39. člen Ustave Republike Slovenije, saj je bil v preteklosti nemalokrat cenzuriran drugačen pogled na aktualno dogajanje: “Ne moremo znebiti občutka, da so bile dnevno informativno oddaje po večini v nasprotju s svobodo javnega nastopanja,” je povedal poslanec SDS. Po njegovem mnenju tudi sicer javna RTV trenutno ni kos izzivom časa, zato so potrebne spremembe.
Desnica za pravico do izbire, levica bi prispevek podvojila
Pozivom k spremembam, pa se je pridružil tudi poslanec NSi Jožef Horvat, ki meni, da si gledalci želijo moderen profesionalni servis, zato je potrebno RTV prestrukturirati skladno z najboljšimi evropskimi praksami. Po njegovem mnenju veliko ljudi ne spremlja programov RTVS zaradi velike konkurence oz. tehnološke ponudbe, ljudje pa imajo pravico do izbire. Za razliko od poslanca SD Jonasa Žnidaršiča, ki je predlagal, da bi se financiranje RTVS kar podvojilo, je Horvat povedal, da bodo sredstva za RTV zagotovljena, a le, če bo javni servis postal, kot že rečeno, moderen in profesionalen. “Če bo tak, bo tudi denar, saj smo zrela družba,” je zaključil.
Generalni direktor RTV: Gre zgolj za to, da bi dobro plačani novinarji zamenjali nas, mene …
Do razprave na izredni seji Državnega zbora pa prihaja le teden po razpravi na Odboru za kulturo, na kateri se je vodstvo javne RTV soočilo z obtožbami novinarskih sindikatov in predstavnikov. Le ti so namreč vodstvo obtožili neracionalnega “šparanja” z zbranimi sredstvi, saj naj bi RTV v prihodnje delovala z manj mednarodnimi dopisništvi, ki so izredno draga. Po direktorjevih besedah naj bi te stale vrtoglavih 1,4 milijone evrov, javni zavod pa namerava posvojiti model fleksibilnega dopisništva, ki se je v tujini izkazal kot izjemno učinkovit. Delavski sindikati vodstvo obtožujejo tudi vmešavanja v delo novinarjev, kar generalni direktor Andrej Whatmough Grah kategorično zanika, svoje besede pa je podkrepil tudi s predlogom oblikovanja posebne komisije, ki bi domnevna vmešavanja raziskala. Generalni direktor je sicer stavko označil kot neiskreno in da stavkajočim dejansko ne gre za izboljšanje delovnih razmer, temveč za politični boj, katerega cilj je zamenjava vodstva, ki ga je očitno postavila novinarjem neljuba vlada.
