Poslanci in ministri so zaskrbljeni, saj je po zadnjih ugotovitvah policija nedovoljeno izvajala vpoglede v njihove osebne podatke, vse to pa namiguje na vladavino policijske države v času vlade Marjana Šarca. Pri tem je zelo simptomatično, da novo afero brani informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in hkrati napada aktualno vlado, da zaradi uvedbe aplikacije za sledenje okuženim s covid-19, da ta uvaja policijsko državo, čeprav imajo aplikacijo v uporabi praktično vse demokratične države v Evropi. Vztrajno nasprotovanje potezam aktualne vlade jo uvršča med tiste, ki delujejo za globoko državo, saj je znano, da je blizu Gregorju Golobiču.
“Policija v zvezi s tem vodi tudi svojo preiskavo, vendar je težko napovedati, kdaj bodo postopki zaključeni, saj gre za dokaj kompleksen postopek. Vsak posamezen vpogled v osebne podatke namreč še ne pomeni nezakonite obdelave in je zato treba za vsak posamezen vpogled posebej ugotavljati utemeljenost vpogleda,” je za Siol povedala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in s tem dejansko branila sumljive postopke policije v primeru ugotovljenega škandaloznega policijskega nadzora nad poslancem NSi Jožefom Horvatom. Največja intenzivnost ogledov v nekatere evidence se je dogajala v času, ko se je kreirala nova vlada.
Takšnih vpogledov in drugih obdelav pa je bilo v obravnavanem primeru izredno veliko, saj je iz pridobljenih dnevnikov obdelav za obdobje od 1. januarja 2019 do konca februarja 2020 naprimer razvidno, da je osebne podatke 55 politikov obdelovalo 700 zaposlenih na Policiji ter da je osebne podatke nekaterih politikov obdelovalo tudi po več kot 50 različnih zaposlenih, kar velja zlasti za tiste politike, pri katerih so se njihovi osebnih podatki obdelovali v zvezi z varovanjem. Dosedanje ugotovitve že sedaj kažejo, da je bilo velika večina do sedaj preverjenih obdelav zakonitih,” še pravi Prelesnikova in s tem dodatno potrdi, da zagovarja škandalozne nadzore policije nad poslanci v času vlade Marjana Šarca, ko je ministrstvo za notranje zadeve vodil minister Boštjan Poklukar, policijo pa Tatjana Bobnar.
“Konkretno to lahko pomeni, da naprimer tudi da za dogodek, katerega posebej izpostavlja poslanec Jožef Horvat, sploh ni bil v fokusu policije on, ampak eden od njegovih soimenjakov, vpogled/vpis pa se je zabeležil pri vsakemu od njih. Sistem tako zabeleži termin pogleda/vpisa, organ in podlago – npr. Policija za izvedbo določene naloge na podlagi zakona, Informacijski pooblaščenec za izvedbo inšpekcijskega nadzora,” pojasnjuje Prelesnikova.
Nikoli ni obsodila nezakonitih ravnanj policije v času Šarčeve vlade, sedanjo ruši na vsakem koraku
Medtem ko informacijska pooblaščenka ščiti delovanje prejšnje vlade, za katero smo že pred kratkim dokazali, da je pridobivala neanonimizirane podatke v raznih policijskih postopkih (vožnja pod vplivom alkohola) za potrebe kasnejše medijske diskreditacije političnih nasprotnikov, hkrati nasprotuje uvedbi aplikacije za sledenje okuženim s covid-19 in je nad njo izjemno zaskrbljena, saj bil lahko pristojni organi za namene nadzora nad upoštevanjem karantene ali samoizolacije od operaterja elektronskih komunikacij ali drugega ponudnika storitev informacijske družbe pridobivajo podatke o lokaciji te osebe oziroma o lokaciji njenega telefona ali druge naprave.
Vse to informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik uvršča med vojščake politične levice, čeprav zase trdi, da vodi neodvisen državni organ. S svojim delom je že nič kolikokrat dokazala, da je zmožna levici spregledati tudi najbolj očitne kršitve zakonodaje, medtem ko napada desnico z najbolj bizarnimi in za lase privlečenimi izgovori.
Sara Kovač/Nova24TV
