Infektologinja Mateja Logar s klinike za infekcijske klinike UKC Ljubljana je na današnji novinarski konferenci opozorila, da so vse postelje za intenzivno terapijo bolnikov s covidom-19 zasedene. Tako se zelo trudijo, da vsem covidnim bolnikom, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, to tudi omogočijo. Problem je predvsem v pomanjkanju kadra.
Logarjeva je na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 pojasnila, da je bilo danes ob 8. uri v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana hospitaliziranih 163 bolnikov. V enoti za intenzivno terapijo so jih zdravili 35, od tega 30 na infekcijski kliniki in pet v na novo odprtih posteljah bivše ginekološke klinike.
“Število intenzivnih postelj je zelo problematično, ker so vse javljene postelje tudi zasedene. Zelo se trudimo, da omogočimo sprejem bolnikov v intenzivnih enotah, tudi omogoči,” je dejala. Opozorila je, da ni problem le zagotavljanje prostorov za nameščanje postelj ali oprema, ampak je težava predvsem osebje, ki oskrbuje bolnike v teh enotah. Ustrezno usposobljenega kadra namreč ne moremo dobiti v nekaj dneh. Tako že razporejajo zaposlene, tudi iz intenzivnih enot, kjer se zdravijo manj kritični bolniki.
Tako imajo v načrtu, da bodo dnevno povečevali število postelj, kader, ki ga bodo premeščali, pa bodo uvajali na že obstoječi enoti, nato jih bodo prestavili v nove enote. Tako v teh dneh dodatno polnijo postelje v Bolnici Petra Držaja, kjer bodo vzpostavili tudi 10 postelj za intenzivno terapijo.
Če bodo zapolnili postelje v Bolnici Petra Držaja, se pripravljajo tudi na nameščanje covidnih bolnikov na kliniki ORL, pripravlja se gradbena preureditev nedokončanega dela Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), kjer so danes predali gradbišče v delo. Upa, da bodo dela potekala po časovnici in bodo torej končana v desetih dneh.
Na DTS bodo imeli prilagojene bolnišnične oddelke, ki bodo še vedno boljši, kot pa če bi bolnike morali nameščati v denimo telovadnice, je dejala Logarjeva. Ne bodo pa v teh prostorih organizirali oddelka za intenzivno terapijo.
Skupaj bi lahko vzpostavili okoli 100 dodatnih postelj za obravnavo bolnikov s covidom-19.
Ob tem je spet poudarila, kako pomembno je, da epidemijo čim prej ustavimo. “Stanje v bolnišnicah je resno, zmogljivosti kadra so tiste, ki omejujejo dodatno nameščanje bolnikov,” je poudarila.
In tudi ko se bo epidemija med prebivalstvom umirjala, se bo pritisk na bolnišnice zmanjšal z nekajtedensko zamudo. Covidni bolniki namreč zdravstveno pomoč poiščejo v bolnišnici kakšen teden po prvih simptomih, zdravljenje v bolnišnici pa pretežno traja več tednov. “Blagodejni učinki ukrepov se bodo na bolnišnice pokazali pozneje. Če bi bili zdaj na vrhu epidemije, se bo učinek v stanju v bolnišnicah pokazal šele čez tri tedne,” je pojasnila.
Komentirala je tudi smrti covidnih bolnikov v zadnjem času. Povedala je, da bi ti bolniki, če ne bi imeli covida-19, živeli še naprej, čeprav so imeli pridružene bolezni. “Ti bolniki umrejo zaradi tega, ker so se okužili z novim koronavirusom,” covid-19 pa jim je poslabšala stanje pridružene bolezni.
Logarjeva je na novinarski konferenci pojasnjevala, zakaj virus pri različnih bolnikih povzroča zelo mnogotere težave. Kot je dejala, je virus kljub veliko raziskavam še vedno relativno nov, zato manjka veliko podatkov. Gre pa predvsem za povezavo med imunskim sistemom njegovim odgovorom na prisotnost virusa. “Verjetno je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo njegov imunski sistem odzval na virus in kako bo potem povzročal težave,” je dejala.
V prvem tednu bolezni covida-19 se posledice virusa kažejo predvsem v delovanju na celice v dihalih in prebavilih. Od drugega tedna pa je odziv bolj odvisen od imunskega sistema. Zato pri teh bolnikih ugotavljajo, da je učinek zdravljenja z deksametazonom in drugimi glukokortikoidi zelo učinkovit, saj vpliva na odgovor bolnika oz. ublažitev imunskega sistema. Pri večini se potem zdravstveno stanje po prejemu teh zdravil izboljša.
