O aktualnih civilizacijsko-kulturnih dogajanjih v Evropi in svetu smo se pogovarjali z Igorjem Kernelom, ki je med drugim napisal predgovor za knjigi Manifest za evropski preporod in Evropa narodov. Do nedavnega je bil predsednik Društva Slovenski staroverci.
Gospod Kernel, morda za začetek. Do lanske jeseni ste bili predsednik Društva Slovenski staroverci. Za kakšno društvo gre? S čim se ukvarjate?
Društvo Slovenski staroverci pod svojo streho združuje tiste, ki jih zanimata slovensko izročilo in njegovo mesto v širšem sklopu indoevropskega izročila. Preučevanje starih verovanj in običajev v okvirih društvu poteka na precej visoki strokovni ravni, seveda pa se nekateri od članov s tem ukvarjajo tudi ljubiteljsko.
In kakšno je poslanstvo društva? Za kaj se zavzema?
Poslanstvo društva je raziskovanje različnih vidikov samobitne duhovnosti, ki je na naših tleh obstajala še pred krščanstvom. Marsikateri od teh verovanj in običajev so se obdržali še po pokristjanjenju prebivalstva na Slovenskem, po nekaterih pričevanjih naj bi se to skrito duhovno izročilo še do nedavnega celo prenašalo naprej na izbrance, ki so v svojem okolju skrbeli, da je to znanje ostajalo živo. Društvo se zavzema, da bi se v javnosti širila zavest o tem izročilu, v ta namen organizira simpozije, kjer različni strokovnjaki vsak iz svojega zornega kota predstavijo svoje izsledke in ugotovitve na to temo, po simpozijih pa so v zbornikih objavljeni članki, v katerih so njihova prispevki še bolj temeljito obdelani.
Leta 2018 ste napisali predgovor za slovenski prevod knjige Manifest za evropski preporod. Za začetek bi vas prosil, da na kratko predstavite avtorja manifesta. Kdo sta Alain de Benoist in Charles Champetier? Decembra smo s prvim naredili tudi intervju za revijo Demokracijo.
Od obeh avtorjev knjige Manifest za evropski preporod je Alain de Benoist precej bolj znano ime, zato najprej nekaj povejmo o drugem, to je Charlesu Champetierju. Gre za francoskega novinarja, esejista in publicista, ki je mlajši od de Benoista, rojen je leta 1968. Bil je glavni urednik revije Élements in prav v tej reviji, v njeni 94. številki, je bil tudi prvikrat objavljen Manifest za evropski preporod. Je tudi soavtor knjige La nouvelle Inquisition (1993) na temo politične korektnosti in izginjanja svobode govora v sodobni družbi na Zahodu, kar je zelo aktualno prav v današnjem času. Napisal je tudi knjigo Homo consumans (1994) na temo sodobnega potrošništva.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
Biografija
Alain de Benoist, rojen leta 1943, je daleč najvidnejši predstavnik tako imenovane nove desnice, katere začetek postavljamo v leto 1968. De Benoist, ki je študiral pravo, filozofijo, sociologijo in zgodovino religij, je velik erudit in eden največjih evropskih izobražencev, ne le francoskih. Ne samo zato, ker je napisal več kot petdeset knjig in okoli tri tisoč člankov in ker je dobitnik nagrade Prix de l’Essai Francoske akademije. Velik je zato, ker je določene stvari, o katerih je pisal, predvidel v času, ko niti približno še niso bile tako očitne kot danes, namreč popolno prevlado konzumerizma, univerzalizma, liberalizma, tega, kar danes imenujemo »politična korektnost«, izgubo svobode govora in oženje prostora osebne svobode nasploh. In zaradi teh svojih uvidov in prodornosti, s katero podaja svoje misli, ima de Benoist precejšen vpliv med intelektualci na desnici tako v Evropi kot v ZDA.
