Pogovarjali smo se z dr. Jankom Urbancem, ki je strokovnjak za hidrogeologijo, kemijsko sestavo in zavarovanje podzemnih vod. V zadnjem času smo bili namreč v naši državi priča številnim primerom, kjer se je govorilo o možnosti potencialnega onesnaženja podzemne vode oziroma podtalnice.
Gospod Urbanc, po izobrazbi ste geolog. Svoje zanimanje za podzemni svet ste pokazali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot član Jamarskega kluba Kamnik. Prek tega društva se tudi poznava. S čim vas je pritegnil podzemni svet?
Podzemni svet me je pritegnil s svojo skrivnostnostjo in lepoto, pozneje pa tudi kot objekt znanstvenih raziskav. V nekaterih kraških jamah lahko dostopamo do podzemne kraške vode in tako opazujemo, kako v resnici deluje kraški vodonosnik.
Seveda pa so me je kot mladega človeka pritegovala tudi doživetja oziroma pustolovščine, s kakršnimi je povezano obiskovanje ali raziskovanje kraškega podzemlja. In ne nazadnje, v jamarskem klubu nas je povezovalo resnično prijateljstvo, skovano na številnih pohodih po gorah in v podzemlju.
Katera jama na kamniškem koncu vam je posebej pri srcu?
Prav gotovo Kamniška jama, ki smo jo povsem po naključju odkrili v Zeleniških špicah leta 1978 med tradicionalnim planinskim taborom v dolini Bele. Težko je opisati navdušenje, ki se človeku porodi ob odkrivanju vedno novih podzemnih prostorov, v katere še ni stopila človeška noga. Na vsakem koraku novo presenečenje, podzemne dvorane, brezna, jamsko okrasje … Kar ne morem verjeti, da je od tistih časov preteklo že 40 let.
Kamnine, iz katerih je zgrajena Zemljina skorja, so sestavljene iz mineralov oziroma rudnin. Imajo različne fizikalne in kemične lastnosti, razlikujejo pa se tudi po nastanku in starosti. V Atlasu Slovenije piše, da je kar 93 odstotkov površja naše države iz sedimentnih kamnin, 3 odstotki iz magmatskih in 4 odstotki iz metamorfnih kamnin. Najpogostejši sedimentni kamnini pa sta apnenec, ki gradi več kot četrtino površja, in dolomit, iz katerega je sedmina površja. Če se ne motim, nam to pove, kdaj približno so te kamnine nastale. V katerem geološkem obdobju pa je slovensko ozemlje dobilo današnjo podobo?
Geološka karta Slovenije kaže, da je večji del ozemlja zgrajen iz sedimentov oziroma usedlin. V to skupino spada veliko kamninskih zvrsti, ki jih najdemo v Sloveniji. Najbolj pogosti kamnini sta apnenec in dolomit, ki prevladujeta v slovenskih Alpah in Dinarskem krasu. Zelo pogosti so tudi različni glinavci in peščenjaki, ki ne zakrasevajo in so za podzemno vodo večinoma slabo prepustni.
Ko kamnine s časom preperijo, nastanejo tudi peski in prodi, ki jih reke odlagajo v dolinah in jih uvrščamo med nesprijete usedline.
Magmatskih in metamorfnih kamnin je v Sloveniji zares relativno malo, poleg Pohorja jih najdemo še na širšem območju Vzhodnih Karavank in Strojne.
O starosti posameznih kamnin lahko sklepamo bodisi na osnovi živalskih oziroma rastlinskih fosilnih ostankov ali na osnovi medsebojne lege posameznih kamninskih plasti.
No, ko sva že pri geologiji. Ta čas so zelo aktualne razprave o podnebnih spremembah. Pri geografiji smo se učili, da je vse to del normalnih klimatskih nihanj. Ali se Zemlja − geološko gledano − segreva ali ohlaja? Francoska prestolnica Pariz se je pridružila stotinam mest in občin po svetu ter formalno razglasila podnebne izredne razmere. Mestne oblasti bodo med drugim ustanovile podnebno akademijo, da bi javnost − predvsem mlade − bolje izobrazili o problematiki podnebnih sprememb, je pred dnevi poročala francoska tiskovna agencija AFP. Je človeštvo zaradi domnevnega globalnega segrevanja res tako ogroženo ali se pri tem nekoliko pretirava? Kot vemo, so temperature zraka namreč začeli meriti šele v 18., 19. stoletju, redno pa šele v 20. stoletju …
Glede klimatskih sprememb sem kar precej previden. Izotopske raziskave profilov vrtin, izvrtanih v ledu, kažejo, da se je v zadnjih 130.000 letih srednja letna temperatura vseskozi spreminjala. Amplituda nihanja povprečne temperature znaša kar okoli 10 stopinj Celzija. Torej imamo že vso to dolgo obdobje opraviti z intenzivnimi klimatskimi spremembami.
Pojdiva konkretno k vašemu raziskovalnemu delu. Leta 1989 ste magistrirali z nalogo »Izotopska sestava ogljika v počasi iztekajočih kraških vodah«. Kaj ste pri tem ugotovili? Leta 1993 ste doktorirali z doktorsko disertacijo z naslovom »Značilnosti izotopske sestave ogljika in kisika v vodah s karbonatnih kamnin«. Za kakšen namen se takšna raziskava uporablja? Kaj ste pri tem ugotovili?
Kot je razvidno že iz naslovov moje magistrske in doktorske naloge je pomemben del mojega raziskovalnega dela posvečen možnosti uporabe naravnih izotopov v raziskavah podzemnih vod. V to skupino spadajo stabilni izotopi, ki ne oddajajo radioaktivnega sevanja, ter radioaktivni izotopi, ki nastajajo bodisi z naravnimi procesi ali pa jih je v okolje vnesel človek.
Opravljene raziskave so pokazale, da so naravni izotopi zelo uporabni pri raziskavah podzemnih vod, saj nam lahko dajo informacije o padavinskem zaledju posameznih vodonosnikov, starosti vode oziroma času zadrževanja vode v podzemlju, izvoru onesnaženj in še mnogo drugih koristnih informacij.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
