Se še spomnite legendarnega »heroja« Franca Severja-Frante? Še ne tako dolgo nazaj se je pojavljal v povezavi z novonastalim partizanskim filmom »Preboj«, med njegovimi oboževalci pa je bil tudi prejšnji premier Marjan Šarec, s katerim se je tovariš Franta bratil zlasti na partizanskih shodih na Menini planini. Franta je sicer po volji Jankovićeve večine v ljubljanskem mestnem svetu tudi častni občan Ljubljane.
Franc Sever-Franta je bil v času prejšnjega režima sicer vplivnež v gospodarstvu, med drugim je vodil tudi predhodnico sedaj že propadlega letalskega prevoznika Adria Airways. Po hudi nesreči njenega letala, ki se je decembra 1981 zgodila na Korziki, se je umaknil in ga je nasledil sedaj že pokojni Janez Kocijančič. V zadnjih letih pa se je Franta znova začel pojavljati v javnosti kot eden poslednjih še preživelih udeležencev druge svetovne vojne. Sedaj je v roke dobil tudi odlikovanje s strani Ruske federacije, ki velja za »jedrno državo« vseh dosedanjih levičarskih vlad. Tudi borčevska zveza ima zelo dobre povezave s svojimi kolegi v Moskvi, kar ni nič nenavadnega – gre za tradicijo, ki izvira še iz časa revolucije. Tudi po 75 letih bratenje med sovjetskimi in slovenskimi revolucionarji še vedno traja.
Na spletni strani Zveze združenj borcev za vrednote NOB je bilo drugega septembra tako objavljeno naslednje sporočilo: »Priljubljeni komandant preboja partizanov iz okupatorjevega obroča na Menini planini, marca 1945, je s strani vlade Ruske federacije prejel jubilejno medaljo 75 let zmage v veliki domovinski vojni 1941 – 1945. To mu je v torek, 1. septembra 2020, izročil veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji njegova ekselenca Timur Eyvazov. Prisotna je bila tudi delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, na čelu s predsednikom Marijanom Križmanom.«
Ob tem naj spomnimo, da je Eyvazov veleposlanik šele od nedavnega, saj je njegov predhodnik Doku Zavgajev lani zaključil svoje desetletno veleposlaniško kariero v Ljubljani.
Na spletni strani (TUKAJ) je objavljen tudi Severjev govor, ki je v marsičem zelo hlapčevski v odnosu do Rusije in Putinovega režima. To nakazuje že uvod: »Dovolite mi, da se v prvi vrsti najprisrčneje zahvalim za vročeno mi odličje, spoštovanemu in cenjenemu predsedniku mogočne Rusije Vladimirju Putinu. To odličje mi je še posebej dragoceno, ker mi ga po 75 letih zmage nad nacifašizmom izroča predsednik naroda, ki je nosil glavno breme te zmage v II. svetovni vojni, v kateri sem bil sam osebno aktivno udeležen.«
Zanimivo je tudi, kako Franta namiguje na večinsko prosovjetsko usmeritev Slovencev: »Že kot fantiča v osnovni šoli me je učiteljica Ana Galetova oplemenitila z znanjem o socializmu, demokraciji in o pošasti nacizma, ki je pripravljal surovo, pošastno vojno z vojaško nasilnostjo, za ustanovitev svojega norega tisočletnega rajha in to na račun Sovjetske zveze. To podarjeno znanje mi je postalo moj moto življenja, postal sem neomajni socialist demokrat v vseh razburkanih družbeno političnih viharjih življenja z orientacijsko simpatijo do Sovjetske zveze in potem še do Rusije. In tako bo tudi ostalo do konca mojega življenja. Tako je bila naravnana in orientirana večina slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov, ki so se v takšnih okoliščinah odločili na čelu s komunisti za oborožen boj z okupatorjem v naši ožji in širši domovini.«
Ob tem velja spomniti, da je Ruska federacija leta 1991, še pred razpadom Sovjetske zveze, odigrala dokaj pozitivno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, saj je tedanji ruski predsednik Boris Jelcin ne glede na tradicionalne vezi med Moskvo in Beogradom zagotovil, da ne bodo delali težav pri priznanju Slovenije. Po Jelcinovi smrti se je na oblast povzpel nekdanji agent KGB Vladimir Putin, Rusija pa se je spet oprijela kontinuitete z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Nič nenavadnega torej, da prihaja do takšnih tesnih vezi med nosilci revolucionarnih izročil obeh držav…
