Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Naš minister za šolstvo Darjo Felda se je z islamskim muftijem Nevzeto Porićem ta teden dogovarjal, kako bi za otroke iz muslimanskih družin iz jedilnikov v naših šolah in vrtcih umaknili svinjino. Prehranjevanje otrok, tudi na zahtevo Nik Kovač in podobnih, oblasti podržavljajo, češ da bodo otroci sicer lačni. Mufti pa zdaj del te državne hrane zavrača. Doslej je veljajo, da za zdravo prehrano v šolah ne skrbijo muftiji in ministri, ki si skušajo zagotoviti dodatne volivce v tej ali oni verski skupnosti. Za zdravo prehrano otrok smo doslej ob starših imeli povsem druge strokovnjake, ki niso opozarjali na nikakršno nevarnost mesa, ki je na jedilnikih otrok. Obratno. Kako pa starši doma hranijo otroke, je pa njihova stvar.
Nenavadne ideje pa so že širili politiki. Naš premier Robert Golob je na začetku mandata pritegnil veliko pozornosti s pobudo, da bi morali jesti manj mesa, a smo to takrat pripisovali vplivu nove mlajše partnerke Tine Gaber, ki mora paziti “na linijo” obeh in modi vegetarijanstva, veganstva in ekstremnega varovanja okolja, po katerih lahko jemo le še solate.
Resnih posledic za ponudbo in naše jedilnike ali jedilnike naših otrok pa to doslej ni imelo.
Dogovarjanju o ukinitvi svinjine iz prehrane v šolah bo najbrž sledilo, da bo vlada Roberta Goloba, Matjaža Hana in Aste Vrečko zagotovila še uvoz mesa iz Bosne in podobnih držav za muslimane, ker mora biti meso za verujoče zaklano na pravi način, da bi ga smeli uživati, kar zdaj ni mogoče. Hrani pa lahko sledijo tudi druga področja. Verski voditelji lahko zahtevajo tudi nova pravila oblačenja v naših šolah. Pokrivanje las, obrazov in to. Kot v Iranu.
Po sodbi našega ustavnega sodišča se v Sloveniji ne sme klati na “pravi” muslimanski način. Halal. Čisto. Muslimanski skupnosti in Edinu Kumaliću leta 2018 ni uspelo doseči razveljavitve zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje obredno klanje živali, ki ga izvajajo kot obliko prakticiranja svoje vere. Ustavni sodniki so soglasno odločili, da je prepoved obrednega zakola ne omamljenih živali, prepoved zadajanja trpljenja, ki ga je moč preprečiti, s čemer zakon varuje pomembno moralno zapoved v našem kulturnem prostoru in s tem ne posega prekomerno v pravico do verske svobode.
Muslimanska skupnost je ustavno sodišče poskušala prepričati, da je obredni zakol živali brez predhodnega omamljenja bistveni sestavni del islamske vere, obredne zakole bi naj izvajali strokovno in nadzorovano, v pooblaščenem obratu. S prepovedjo bi naj bila omejena svoboda veroizpovedi in bogoslužnih interesov slovenskih muslimanov, otežen pa naj bi bil tudi dostop do mesa obredno zaklanih živali zaradi vsakodnevne prehrane in še toliko bolj ob kurban bajramu, kar naj bi bil bistven in pomemben del islamske vere.
“Država lahko prepove ravnanje, ki ni združljivo s temeljnimi pravili in moralnim okvirjem določene družbe, in hkrati ne poseže prekomerno v pravico do svobode vere,” so odločili sodniki in opozorili, da je dostop do halal mesa muslimanom s tem le otežen, ne pa onemogočen, saj je obredni zakol živali ob kurban bajramu mogoče naročiti v tujini (denimo na Hrvaškem).
Ker muslimani niso edina verska skupnost, ki ima posebna pravila prehranjevanja, se nam obeta prava revolucija v državni šolski prehrani, če bo šlo še naprej v to smer. Uvoz posebne hrane bo nujen tudi, denimo, za bolj ortodoksne Jude, ki imajo tudi težave s svinjino in napačnim načinom pridelave in predelave. Košer. Da drugih ne omenjam.
Da se o tem, kaj bo z otroci v šolah in vrtcih, v tej vladi ministri dogovarjajo z muftiji, me pravzaprav ne čudi. Vladajoči so že uzakonjali, da bi za otroke, ki imajo starše iz drugih republik, uvedli poučevanje v njihovih jezikih. Da bi za otroke priseljencev zagotovili dodaten pouk tukajšnjega jezika, kar je predlagala opozicija, so pa odločno zavrnili. Pa čeprav so res težave in bi koristilo. Pred vsakimi volitvami pa leve stranke določajo še dodatne ugodnosti za ljudi iz nekdanje skupne balkanske države, ki bi jih radi razglasili za manjšine po vzoru italijanske in madžarske, nikakor pa ne nemške, ki nima nobenih pravic. Prodajajo pa nam ideologijo, kako je za manjšine bolje poskrbljeno v drugih republikah. Čeprav se v Srbiji ali v Sarajevu ni in ne bo zgodilo, da bi bili šef vrhovnega sodišča, policije, državne televizije, pa še župana dveh največjih mest, vsi po rodu iz Slovenije. Ali Kosova. Zaradi nacionalističnih razlogov so se na Balkanu še pred nekaj desetletji pobijali. In niso vzgled ničesar.
Sam se še spomnim, da sem moral v nekdanji jugoslovanski vojski govoriti jezik, ki ni bil moj, ker našim politikom za naš jezik v prejšnjem sistemu ni bilo mar in so bili številni najvišji funkcionarji celo naklonjeni ukinitvi tukajšnjega jezika in kulture, ker to avantgardi ni šlo skupaj z internacionalnim socializmom Jugoslavije.
Ta do tujcev velikodušni del slavne zgodovine naših nekdanjih firerjev v šolah in zgodovinopisju zamolčijo. Kot tudi to, da so kot nacionalistične skrajneže in celo fašiste preganjali tiste, ki so norosti podrejanja tujcem in odrekanje lastnemu jeziku in kulturi nasprotovali.
Kako brutalne so lahko posledice takšnih pristopov, lahko vidimo v Ukrajini, ki jo Rusi razglašajo za svojo, ker tam veliko ljudi govori njihov jezik zaradi tradicij nekoč skupne države in Rusi bi, da bi si zagotovili še več teh pravic, kar izbrisali celo ukrajinsko nacijo.
Nekoč smo se te in takšne pomoči iz Vzhoda bali tudi pri nas. Pametni se je še vedno.
Da zaradi verskih ali drugih razlogov kdo zavrača prehrano v šolah, lahko razumem. Ne pa, da bodo muftiji, rabini in škofi z dogovori s politiki določali, kaj bo vsebovala šolska malica ali kosilo, kako se bodo šolarji oblačili in, kar je le še malo naprej, kaj se bo tam učilo in h kateremu bogu ali diktatorju molilo.
