Piše: Nova24tv.si
Stanislav Meglič še vedno čaka na zaključek sodne sage, ki traja že skoraj 20 let. Po brutalnem napadu bulmastifov, ki so ga 15. marca 2006 hudo poškodovali, se kljub pravnomočni odločitvi sodišča po poročanju Slovenskih novic še vedno ni uspel dokopati do celotne odškodnine.
Koliko mesecev ali celo let bo moralo še preteči, preden bo prejel tudi premoženjsko odškodnino, ostaja odprto vprašanje.
Usodni 15. marec 2006 je Megliču pustil trajne posledice. Medtem ko je mirno pešačil po Oražnovi ulici, so ga napadli bulmastifi v lasti Saše Baričeviča in Zore Roter. Napad je bil tako brutalen, da so mu psi raztrgali mišici na desni roki, povzročili številne rane po telesu ter ga pustili v kritičnem stanju. Zdravniki so mu z več kot sto šivi zašili prek petdeset ran, a posledice so ostale – od fizičnih brazgotin do zdravstvenih zapletov, vključno z okvaro jeter in ledvic ter poslabšanjem astme, ki jo je kasneje pulmologinja pripisala prav poškodbam zaradi napada.
Tragična usoda bulmastifov je bila zapečatena štiri leta kasneje, ko so isti psi do smrti pogrizli Sašo Baričeviča. Primer je močno odmeval v slovenski javnosti in odprl številna vprašanja o odgovornosti lastnikov nevarnih psov ter delu sodnih organov.
Sodni mlini meljejo prepočasi
Po dolgih sodnih postopkih je Meglič uspel iztožiti odškodnino za nepremoženjsko škodo, vendar pa se boj za premoženjsko odškodnino še vedno nadaljuje. Od Baričevičeve družine je zahteval 112.669 evrov za nepremoženjsko škodo, 40.002 evra za premoženjsko ter mesečno rento v višini 463 evrov. Vendar je Meglič še danes brez celotne odškodnine in vse manj verjame v pravni sistem. Za Slovenske novice je dejal: “Sram me je, da sem državljan te države.”
“Hja, ni vsak @nmusar ali Tone Rop. #prvorazredni”, je ob tem pripomnil prvak SDS Janez Janša na X.
Slovensko pravosodje pod drobnogledom Primer Stanislava Megliča je le eden v nizu tistih, ki odražajo dolgotrajne sodne postopke kot rak rano slovenskega pravosodja. Po podatkih iz leta 2018 je Slovenija zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov plačala visoke odškodnine. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v kar 285-ih sodbah ugotovilo kršitev 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Poleg tega je Slovenija sklenila 675 poravnav s pritožniki na ESČP in izplačala skupno 3.086.154 evrov odškodnin.
Primer Megliča tako simbolizira sistemske pomanjkljivosti, ki slovenske državljane postavljajo v negotov in dolgotrajen boj za pravico. Ostaja odprto vprašanje, kdaj bodo sodni mlini v Sloveniji začeli delovati v korist oškodovancev, ne pa v korist pravne birokracije in zavlačevanja postopkov.
