Gospodarstveniki kritični do vlade Roberta Goloba: Zaradi slabih ukrepov smo od vseh v Evropi najbolj nazadovali

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Gospodarska zbornica Slovenije in druga gospodarska združenja so vse bolj in bolj kritični do vlade Roberta Goloba. Pred kratkim so v protestnem pismu dejali, da njihov način in odnos onemogoča kakršen koli resen socialni dialog. Sedaj pa vladi očitajo zavajanje z rezultati, ki jih kažejo javnosti, in hud padec po Eurostatu. Za industrijsko proizvodnjo v aprilu smo nazadovali najbolj od vseh v Evropi, imamo najslabši rezultat. “8 odstotkov minusa iz lanskega aprila do letošnjega, kar pomeni, da imajo ukrepi, ki jih je vlada sprejela oziroma jih ni, svoj odsev v teh rezultatih,” pravi predsednik GZS Tibor Šimonka. Sedaj pa jim vlada očita …

Slovenija je na svetovni lestvici konkurenčnosti nazadovala. Med 64 državami smo se uvrstila na neslavno 42. mesto, od lani smo padli kar za štiri mesta. Nazadovali smo na vseh štirih področjih, ki jih obravnava raziskava. Na tako nizkem mestu pa smo pristali zaradi poslovne in vladne neučinkovitosti, kamor spada tudi visoka obdavčitev dela vključno s socialnimi prispevki.

Vlada zavaja z “dobrimi” rezultati
Tibor Šimonka, predsednik GZS pravi, da so vlado Roberta Goloba nenehno opozarjali. “Tam, kjer bi lahko hitro ukrepali, ne ukrepamo. Ta trenutek nas bolj skrbi dejstvo, da smo po Eurostatu za industrijsko proizvodnjo v aprilu nazadovali najbolj od vseh v Evropi, imamo najslabši rezultat.” Šimonka je kot predsednik GZS od novembra lani opozarjal vlado, da zavajajo z rezultati leta 2022, ki so bili relativno dobri, ampak tudi ti rezultati niso bili tako dobri, ker je dodana vrednost v primerjavi z inflacijo celo nižja, pravi. To pomeni, da je Slovenija nazadovala tudi v dodani vrednosti, čeprav se Golob o tem rad pohvali.

Če bo vlada tako nadaljevala, GZS napoveduje izpad milijarde evrov dodane vrednosti
“Opozarjali smo, da če ne bo, posebej na področju energentov, pravočasnega ukrepanja, se bo zgodilo prav to, kar se je res. In če ne bomo še zdaj pravočasno ukrepali pri konkurenčnosti pogojev poslovanja, saj tu in tudi na področju energentov bistveno zaostajamo zaostajamo za Evropo, lahko pričakujemo izpad milijarde evrov dodane vrednosti, kar je okoli 200 milijonov davkov v državni proračun,” je opozoril Šimonka.

Vlada nad GZS, ker jih kritizirajo, s čimer se oni hvalijo
Minister Bojan Kumer je zaradi nedavnega spora zaradi izplačil dividend in nagrad v Siju odnos s Šimonko označil za kontaminiran. Na to je Šimonka dejal, da vlado očitno moti, da je GZS in on kot glavni predstavnik vseh članov glasen in kritičen in jih kritizirajo s tem, s čimer se oni hvalijo. “Opozarjamo, da rezultati, ki jih predstavljajo javnosti, niso takšni in da bodo imeli posledice. Tudi od ministra za energetiko bi pričakoval priznanje, da je energetsko področje jasen dokaz, da so slabi kazalci v letošnjem letu in slabo reševanje energetske krize predvsem v industriji povzročili ta velik padec.” 

Kumer iz Gen-I očita zakonite dividende in nagrade
Šimonka pravi, da je bil zanj kontaminiran odnos že lani, ko je Kumer rekel, da kdor ne more plačati 300, 400 evrov za megavatno uro elektrike, naj propade. In da umazana industrija v perspektivi Slovenije nima prostora ali naj se izseli. S takšnimi izjavami je seveda odnos že kontaminiran, je prepričan predsednik GZS. “In da govori o ekscesnih nagradah glede na to, da je vse legalno in zakonito in da vemo, iz katerega podjetja prihaja, je še toliko bolj čudno,” dodaja. Kumer je bil namreč nekdanji predsednik uprave družbe Gen-I, kjer so si, spomnimo, delili milijonske nagrade.

So nagrade in dividende v Siju res v nasprotju z zakonom?
Vlada je namreč pred dnevi sklenila, da so izplačila dividend lastnikom krovne družbe jeklarske skupine Sij in nagrad poslovodstvu v nasprotju z namenom zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje. Gospodarskemu ministrstvu pa je naložila ukrepe za okrepitev nadzora in vračilo “neupravičene” državne pomoči, v primeru njihovega neuspeha pa je izterjavo naložila finančni upravi. Vprašanje o spornosti teh izplačil se je tako v medijih pojavilo zaradi državne pomoči. Pri tem so že v Siju ocenili, da so objave politično motivirane, usmerjene predvsem v glavnega podpredsednika skupine in predsednika GZS Šimonko. A pri tem je potrebno poudariti, da za državno pomoč ni zaprosila krovna družba, so pa zanjo zaprosila njena štiri hčerinska podjetja – Sij Acroni, Sij Metal Ravne, Sij ZIP Center in Sij Ravne Systems.

Šimonka je poudaril, da imajo zadnjo besedo pri izplačilu dividend lastniki. Odločitev skupščine Sija za izplačilo dividend se mu zdi zakonita in legitimna. “Kot velik spodrsljaj bi si štel v primeru, če bi katera od naših hčerinskih družb, ki je prejela pomoč države, izplačala dividende. Vendar ni bilo tako,” je zapisal in dodal, da zato ne more sprejeti očitka o moralni spornosti take odločitve. “Kar pa je še pomembneje – to izplačilo je bilo izvedeno sredi leta 2022, torej preden je zakon o pomoči gospodarstvu sploh dobil prve obrise,” je še dodal.