13.7 C
Ljubljana
torek, 28 septembra, 2021

Gospodarska klima še naprej ugodna

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Sloveniji na poti v epidemiji in na prehodu iz epidemije spremljajo spodbudni podatki. Delovna aktivnost v letošnjem letu kljub epidemiji in omejevalnim ukrepom, ki so zaprle nekatere dejavnosti ostaja dokaj visoka in je nižja za 1,4 odstotka glede na februar lani, ko v Sloveniji epidemije še ni bilo. Tudi pozitivna gospodarska klima se v nadaljevanju leta zvišuje in je za 0,5 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila aprila 2021 za 36,9 odstotne točke višja kot aprila 2020, kar prikazuje zelo dobro kondicijo gospodarstva glede na razmere, prav tako pa tudi to, da je država primerno ukrepala in ključne ukrepe tudi ohranila.

Epidemija covid-19 je v letu 2020 močno zaznamovala gospodarstvo Slovenije in izrazito posegla v kakovost življenja ljudi, prinesla pa je tudi nekatere nove priložnosti. Kriza, ki je nastopila zaradi posledic epidemije covid-19, je prekinila nekajletno gospodarsko konjunkturo in ugodna gibanja na trgu dela, pri čemer so vladni ukrepi znatno ublažili posledice epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo.

Število delovno aktivnih oseb v Sloveniji se je v februarju 2021 glede na pretekli mesec povečalo za nekaj več kot štiri tisoč ali za 0,5 odstotka, glede na isti mesec preteklega leta pa se je znižalo, in sicer za 1,4 odstotka, kar je izjemno malo, glede na to da je lani februarja gospodarstvo še teklo v polnem zagonu. Glede na januar 2021 se je povečalo število zaposlenih in samozaposlenih oseb, prvih za 0,5 odstotka, drugih za 0,2 odstotka. V primerjavi s februarjem 2020 se je število prvih zmanjšalo za 1,6 odstotka, število drugih pa povečalo za 0,4 odstotka. Omenjen podatek kaže pozitivno sliko o aktivnosti gospodarstva in zaposlenosti prebivalcev Slovenije, saj se kljub epidemiji njihova aktivnost povečuje.

Zavod za zaposlovanje (foto: STA)

Število delovno aktivnih moških se je v februarju 2021 glede na januar 2021 povečalo za 0,5 odstotka, število delovno aktivnih žensk pa za 0,4 odstotka. Glede na februar 2020 se je zmanjšalo število obojih, vendar število delovno aktivnih žensk bolj (za 1,5 odstotka) kot število delovno aktivnih moških (za 1,3 odstotka). Število delovno aktivnih oseb se je v februarju 2021 na mesečni ravni povečalo v vseh statističnih regijah (mišljene so regije delovnega mesta), najbolj v osrednjeslovenski, v tej pa najbolj v dejavnosti gradbeništvo (za približno dva odstotka). Najizraziteje se je število delovno aktivnih oseb zvišalo v gradbeništvu (za 1,7 odstotka), najizraziteje zmanjšalo pa v gostinstvu (za 0,3 odstotka). S ponovnim odprtjem storitev pa je pričakovati tudi večjo delovno aktivnost v slednji dejavnosti.

Zaradi blaženja gospodarskih posledic epidemije na trg dela so bili v letu 2020 sprejeti ukrepi za ohranjanje delovnih mest
Tako v Sloveniji, kot v drugih državah EU sta bila glavna ukrepa za ohranitev delovnih mest čakanje na delo in skrajšanje polnega delovnega časa. Poleg tega so bila v Sloveniji podjetja oproščena plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje za vse zaposlene, ki so delali v času epidemije. Namen ukrepov je bil znižanje stroškov dela, ki pogosto predstavljajo večji del stroškov podjetij, s čimer bi se povečale možnosti ohranitve delovnih mest in zaposlenih za obdobje, ko bi se ponovno okrepila gospodarska aktivnost.

Število zaposlenih v ukrepu čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa v Sloveniji (Vir: UMAR)

Pozitivna klima v gospodarstvu se tudi v nadaljevanju leta zvišuje in je za 0,5 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja
Po poročilu, ki ga izdaja Statistični urad republike Slovenije je vrednost kazalnika gospodarske klime bila aprila 2021 za 0,2 odstotne točke višja kot marca 2020 in za 0,5 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja. Pozitivno so na mesečno spremembo gospodarske klime vplivali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno (za 0,8 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke) ter v gradbeništvu (za 0,1 odstotne točke). Ta vpliv pa sta skoraj izravnali nižji mesečni vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in med potrošniki (za 0,4 odstotne točke).

Gospodarska klima se v Sloveniji izboljšuje (Vir: STAT)

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila aprila 2021 za 36,9 odstotne točke višja kot aprila 2020, ko je svet in Slovenijo pretresla epidemija covid-19. Na letni ravni gospodarske klime je najbolj vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih  (18,8 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih za 11,2 odstotne točke, med potrošniki za 2,9 odstotne točke, v gradbeništvu za 2,2 odstotne točke in v trgovini na drobno za 1,8 odstotne točke.

Vpliv posameznih kazalnikov zaupanja na mesečno spremembo gospodarske klime (Vir: STAT)

V leto 2020 smo v čas pandemije v Sloveniji vstopili tudi z nekaterimi nerešenimi razvojnimi izzivi, ki so se z epidemijo še poglobili, številni pa tudi povečali ranljivost Slovenije v tem obdobju, kljub temu, da smo pred njo dosegali rekordno zaposlenost in dobro pot razvojnega okrevanja zaradi finančne krize. Vladni ukrepi za zajezitev epidemije covid-19 so preprečili upad razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ohranjanje kondicije gospodarstva ter ohranjanje zaposlenosti.

Število zaposlenih v ukrepu čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa v Sloveniji (Vir: UMAR)

Največ sredstev (malo manj kot tri odstotke BDP) je v času epidemije namenila vlada za plačilo prispevkov zaposlenim, financiranje čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Za delovanje javnih storitev (zagotavljanje sredstev ZZZS, dodatki zaposlenim, materialni izdatki za obvladovanje epidemije) je bilo namenjeno približno 1,4 odstotka BDP. Za ohranjanje potrošnje in socialnega položaja prebivalcev Slovenije je bilo namenjenega približno 0,8 odstotka BDP, za podporo podjetjem s kritjem fiksnih stroškov pa je bilo namenjeno približno 0,2 odstotka BDP.

Ocena izdatkov za blažitev posledic epidemije (Vir: UMAR)

Poleg ohranjanje kondicije gospodarstva so vladni ukrepi preprečili upad razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev  se je po pospešeni rasti v obdobju 2016–2019 v letu 2020 kljub upadu gospodarske aktivnosti še povečal, kar je bila predvsem posledica vladnih ukrepov za omilitev posledic epidemije.

V fazi okrevanja bo  ključna okrepitev investicij in dopolnjevanje ustreznih znanj ter spretnosti
Po mnenju Urada za makroekonomski razvoj in analize – UMAR bo v fazi okrevanja  potrebno okrepiti investicijsko dejavnost in nadomestiti doslej premalo obravnavano pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti prihodnosti. Zaradi visoke izpostavljenosti mladih začasnim zaposlitvam se je v letu 2020 nadpovprečno povečala njihova brezposelnost. V ta namen je vlada predlagala dopolnitve zakona, s katerim bi znižali prispevke posameznikov, ki bi se prvič zaposlili, kar bi jih naredilo bolj privlačne na trgu delovne sile za delodajalca.

Razpoložljiv dohodek med leti 2008 in 2020 konstantno narašča (Vir: Vlada RS)

Za višjo rast bruto domačega proizvoda bo v prihodnjih letih ključna pospešitev rasti produktivnosti, pri čemer UMAR izpostavlja krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij z večjim poudarkom na prebojnih inovacijah, hitrejšo digitalno preobrazbo z uvajanjem novih poslovnih modelov, storitvizacijo ter uvajanjem pametnih tovarn in drugih najzahtevnejših tehnologij  ter večja vlaganja v človeške vire in razvoj kadrov prihodnosti, vključno s prekvalifikacijo zaposlenih, za lažji prehod na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in nižjim ogljičnim odtisom.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine