Piše: Spletni časopis
Polom “polom Svobode” in vzpon desne sredine in novih Demokratov, kažejo včeraj objavljene raziskave javnega mnenja.
Če bi bile volitve danes, bi bila desna sredina (SDS, NSi, Demokrati) bistveno močnejša kot ob zadnjih volitvah, medtem ko je trenutna vladna koalicija (z izjemo Levice v delu meritev) v defenzivi. Kar tri raziskave, Ninamedie v Dnevniku, inštituta Janeza Evangelista Kreka (ustanovili so ga politiki NSi) in Parsifala za Novo24TV so bile objavljene včeraj.
Dominacija SDS in Padec Svobode
Vse kažejo dominacijo SDS Janeza Janše in hud padec Gibanja Svoboda Roberta Goloba. SDS je že dalj časa vodilna stranka, ki po zadnjih meritvah (februar 2026) dosega med 28,3 in 29,0 odstotki. To predstavlja viden vzpon v primerjavi z rezultatom na volitvah leta 2022 (23,5 odstotka). Gibanje Svoboda beleži največji upad. Z zmagovitih 34,5 odstotka na volitvah je stranka padla na razpon med 20,3 (Parsifal) in 25,1 (Ninamedia) odstotki. Padec Svobode je še hujši, če upoštevamo, da se je po volitvah združila s LMŠ in SAB.
Če upoštevamo združitev z LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek (v grafiki zgoraj je ne) jih je pred štirimi leti skupaj volilo 40,8 odstotka volivcev, zdaj bi Svobodo volilo skoraj pol manj volivcev. Pri tem Golobu ni pomagala niti kampanja na spletnih omrežjih, kjer si na stopnišču Frančiškanske cerkve v Ljubljani od mladeniča, ki tam malica, izbori košček bureka, s čemer sporoča, kako bolj svobodni smo danes, ko ni več izrednega stanja, kakršno je bilo nekaj časa po Evropi v času vlade Janeza Janše, ko so predvsem starejši ljudje množično umirali zaradi Covida. PR-akcija, s katero želi obuditi spomin na pandemične čase, je poskus preusmerjanja pozornosti. Sporočilo je, da ste v Golobovi Sloveniji ‘svobodni’, da na stopnicah cerkva, ker Covid ni več težava, jeste burek. Celo premier to počne Ni pa v oglasu ničesar o tem, da pa nismo več toliko svobodni, da bi v paradni oddaji javne televizije Tarča lahko raziskovali premierjeve dopuste na Ugljanu ali sporne posle njegovih izbrancev. Burek, s katerim preusmerja pozornost, je lažje prebavljiv kot resnica o cenzuri in preganjanju opozicijskih politikov s policijo in državnimi mediji, v obeh je Golob izvedel politične čistke.
Glavna novost volitev: Demokrati
Glavna novost v primerjavi s prejšnjimi volitvami je nova stranka Demokrati Anžeta Logarja, ki se je stabilizirala kot močan igralec, za katero pa ni povsem jasno, za katero stran bo igrala. Logar vztraja, da je njegov cilj velika koalicija, v kateri bi bila ob njegovi tudi največja stranka z leve. To je trenutno Svoboda. Ker ta zavrača sodelovanje z desnosredinsko SDS, bi ta lahko bil recept, da stranke vlade Roberta Goloba ostanejo na oblasti s pomočjo Logarja. Ni pa to nujno, po porazu na volitvah se lahko zgodi tudi, da se bo Golob moral naglo posloviti z vrha in da bodo odnos izključevanja, ki je značilen za skrajne stranke po tem spremenili. Ali pa kakšno drugo presenečenje.
V vseh treh zadnjih raziskavah (Parsifal, RC IJEK, Ninamedia) Demokrati dosegajo zelo podobne rezultate, in sicer med 7,4 in 7,7 odstotka. To jih postavlja v neposreden boj za tretje mesto s strankama NSi in SD.
Vzpon Levice po RC IJEK, NSi tretja po Parsifalu
NSi Jerneja Vrtovca s SLS in Fokusom beleži rahlo rast glede na volitve (z 6,9 na 7,6 do 9,8 odstotka). Najvišjo podporo jim meri agencija Parsifal. SD Matjaža Hana podpora niha med 7,2 in 8,2 odstotka, kar je nekoliko več kot na zadnjih volitvah 6,7 odstotka. Pri Levici Aste Vrečko z Vesno so razlike med merilci največje. Medtem ko jim Parsifal meri 6,1 odstotka, jim raziskava RC IJEK pripisuje kar 9,6 odstotka. Grafike jasno kažejo, da so rezultati meritev odvisni od tega, kdo meri. Različne agencije dajejo prednost različnim političnim blokom.
Opozorilo: Meritvam javnega mnenja ne smemo verjeti. Povsem so zgrešile ob obeh zadnjih referendumih in na evropskih volitvah. Vsakič, to je trikrat zapored, so udarile mimo v prid vladnih strank, torej levice. Za večino podjetij, ki izvajajo merjenja (Ninamedia, Mediana, Valicon) za največje medije, je znano, da so poslovno in politično povezani s politiki vladnih strank. Analiza podatkov je pripravljena tudi s pomočjo AI Gemini.
Ninamedia meri najvišjo podporo Gibanju Svoboda (25,1 %). RC IJEK meri nadpovprečno visoko podporo Levici (9,6 %) in stranki Resni.ca (4,4 %). Parsifal meri najvišjo podporo SDS (29,0 %) in NSi (9,8 %), hkrati pa najnižjo podporo Gibanju Svoboda (20,3 %).
Bo ob Demokratih v DZ še kak nov igralec?
Na volitvah lahko štrene mešajo še stranke, ki jih danes ni v DZ. Resni.ca Zoran Stevanovića
je še najbolj stabilna med tistimi, ki izzivajo parlamentarni prag. Po meritvah RC IJEK s 14. februarja 2026 dosega 4,4 odstotka, kar bi pomenilo vstop v parlament. Druge agencije so bolj previdne; Ninamedia jim meri 3,7 %, Parsifal pa 3,4 %. Prejšnje mesece so dosegali že višje deleže. Prerod Vladimirja Prebiliča se prav tako bori za vstop. Agencija Parsifal mu meri 4,3 %, kar ga uvršča v državni zbor, medtem ko mu Ninamedia (2,9 %) in RC IJEK (2,0 %) merita precej manj. Pirati Jasmina Feratovića ostajajo največja neznanka zaradi izjemno različnih rezultatov pri različnih merilcih. Parsifal jih postavlja visoko s 4,8 odstotka (več kot na volitvah 2022, ko so prejeli 1,6 odstotka), medtem ko jih Ninamedia meri le pri 1,6 odstotka. Ker se meritve nenatančne in povsem zgrešijo celo pri preprostih dilemah kot so referendumi, do volitev pa je še daleč, ne smemo odpisati niti SNS Zmage Jelinčiča in drugih manjših igralcev, ki so pomembni tudi, ker “kradejo” glasove večjim.
V grafikah in članku v Spletnem časopisu so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so praviloma tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):
Vse podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak. Primerjave pa niso preprosto, ker meritve različne agencije opravljajo z različnimi vprašalniki, tehnično na različne načine in tudi rezultate prikazujejo različno.
