Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Že pred volitvami je Robert Golob napovedoval nove, višje davke in to obljubo tudi zvesto izpolnjuje. Državni zbor je včeraj na izredni seji sprejel interventni zakon, ki med drugim prinaša tudi delovne sobote oziroma “solidarnostni” (prisilni) prispevek. Gre namreč že za tretji napad Golobove koalicije na neto plače, prav tako je bila tretjič stranka SDS proti temu, da se državljane udari po žepih.
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 prinaša tudi solidarnostni soboti, ki bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto. Kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bo v osnovo za izračun prisilnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Prisilni prispevek
Kot je ob robu seje v izjavi za medije dejal Janez Janša, so v SDS podprli dvofazni pristop k odpravi posledic ujme, ki ga je napovedala vlada. “Rečeno je bilo, da se bomo najprej osredotočili na interventne ukrepe, ki so v veliki meri dejansko vsebovani v zakonu, ki ga zdaj obravnavamo, v drugi fazi pa na samo obnovo oziroma rekonstrukcijo. Ko smo dobili predlog zakona, smo bili presenečeni, ker je v tem zakonu predvideno tudi zbiranje sredstev za drugo fazo,” je dejal Janša in dodal, da je glede tega tudi največ dilem in konfliktov. Večino interventnih ukrepov, ki so predvideni v zakonu, je Janša sicer ocenil kot ustrezne. “Zelo težko je glasovati proti zakonu, ki prinaša veliko stvari, ki so koristne. Po drugi strani pa je zelo težko podpreti zakon, ki dodatno obdavčuje tako fizične osebe kot gospodarstvo, ne da bi vedeli, koliko denarja iz tega vira dejansko potrebujemo,” je dejal Janša.
Zakon o dohodnini
Prvič je Golobova vlada udarila po žepih državljanov takoj po prihodu na oblast, in sicer z zakonom o dohodnini, ki je vsem znižal plače, proti posegu v denarnice pa se je izrekla le SDS. Vlada je tako z omenjenim zakonom davkoplačevalce udarila po prstih na več mestih. Načrtovani dvig posebne splošne olajšave, ki ga je načrtovala vlada Janeza Janše, se ni zvišala na 5.500 evrov. Odpravila so se tudi nadaljnja zvišanja do 7.500 do leta 2025. Stopnja davčenja se v petem dohodninskem razredu vrača nazaj na 50 odstotkov namesto 45 odstotkov, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše. Golob je udaril po prstih tudi tiste, ki imajo prihodek iz naslova oddajanja stanovanj. Stopnja dohodnine, ki se plača iz naslova dohodka, ki se pridobiva iz oddajanja premoženja v najem, je bila določena pri 15 odstotkih. Z zakonom se je zvišala na 25 odstotkov.
Obvezno dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Drugič pa se je vlada spravila nad neto plače z obveznim dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Poslanci DZ so namreč na izredni seji julija sprejeli ukinitev prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja in ga preoblikovali v obveznega. Tako je dopolnilno zavarovanje postalo obvezno in še dražje. Tudi proti temu zakonu je glasovala stranka SDS.
Golobova vlada tako vztrajno posega v denarnice davkoplačevalcev, kljub temu da nas OECD opozarja, da so plače v Sloveniji že zdaj preveč obdavčene. Slovenski delavec je že sedaj med najbolj obdavčenimi na svetu, toda Goloba to očitno ne gane. In v času, ko predsednik vlade razglaša, da ne potrebuje nižjih davkov, sicer bi svojih 35 tisoč evrov (bruto, brez vključenih nagrad) zapravljal za neumnosti, je oblast in ljudi, ki so jo izvolili, potrebno spomniti, kako zelo smo Slovenci obdavčeni. To velja tako za tiste s povprečno plačo kot za tiste z najvišjimi prihodki. V slednji kategoriji je Slovenija tik pod vrhom, na neslavnem drugem mestu.
