Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV)
Predsedniku vlade Robertu Golobu se je vendarle izpolnila želja. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič je z državnim odvetništvom sklenil dogovor in se poravnal z državo, je poročal Dnevnik. NPU je od julija vodil po pooblastilu, zdaj je na njegovem čelu kot direktor s petletnim mandatom, ki je začel teči z imenovanjem leta 2019, so za STA potrdili na Generalni policijski upravi.
Spomnimo, Darko Muženič je vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) kot vršilec dolžnosti znova prevzel konec julija, potem ko je bil na njegovo čelo imenovan junija 2019 pod tedanjim notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem oz. generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Po menjavi oblasti je bil maja 2020 s položaja razrešen, upravno in vrhovno sodišče pa sta pozneje presodila, da je bila ta razrešitev nezakonita.
Poslanec SDS Žan Mahnič je na seji DZ spomnil, da je nekdanji v. d. generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav v svojem poročilu zapisal, da je predsednik vlade Robert Golob na sestanku z njim zahteval, da se na čelo NPU vrne Darko Muženič. “Ali je to potem politično vmešavanje v kadrovanje?”, se sprašuje Mahnič. Zakaj si je Golob tako strastno prizadeval točno določenega direktorja NPU (že sam izraz želje je sicer hudo politično nehigieničen)?
Golob s “svojimi” kriminalisti proti preiskavam?
Po virih Požareporta je Darko Muženič spretno izkoristil prerazporeditev Mitje Nerata za ureditev primerov, ki bremenijo njega ali Roberta Goloba. Skupini, ki je preiskovala afero Farrokh in sporne posle družbe Gen-I, je najprej dal še preiskavo TEŠ 6 – takoj potem pa je skupini odvzel preiskavi primera Farrokh in Gen-I oziroma Roberta Goloba “pod pretvezo preobremenjenosti”. “Iz vsega tega je seveda mogoče tudi logično sklepati, da želi predsednik vlade Golob – prek direktorja NPU Darka Muženiča – kontrolirati preiskavo zoper sebe in Gen-I,” je logično zaključil Bojan Požar.
Pred tremi dnevi je prva pisala Mladina, da policija in tožilstvo preiskujeta Gen-I, med preiskovanimi odgovornimi osebami bi tako bil tudi Robert Golob, ki je dolga leta vodil to družbo. On celo pravi, da jo je ustanovil in jo spravil iz nič do treh milijard. Policisti pod vodstvom specializiranega državnega tožilstva zbirajo informacije v zvezi z očitki, in sicer glede spornega poslovanja hčerinske družbe Gen-I iz Beograda, ki naj bi denar na podlagi svetovalnih pogodb nakazovala določenemu podjetju v Črni gori.
Da se Golob vmešava v delo policije namigovala celo Mladina
Kritični mediji smo te zgodbe razkrivali že pred volitvami. Po informacijah Mladine naj bi policisti pod drobnogled vzeli tudi načrte delne privatizacije družbe Gen-I. Golob je sicer dejal, da ni seznanjen z uvedbo preiskave proti njemu. A Mladina namiguje, da bi vse to lahko botrovalo Golobovemu vpletanju v delo policije in odhodu notranje ministrice Tatjane Bobnar.
Po navedbah različnih medijev bi lahko zadevo preiskovali v Nacionalnem preiskovalnem uradu ali v PU Nova Gorica, kamor sodi sedež družbe Gen-I in kjer ima Golob tudi stalno prebivališče. Ob tem je seveda zanimivo, da sta bili v poročilu v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava izpostavljeni prav ti dve enoti, ki naj bi Goloba najbolj zanimali – na NPU se mu je mudilo vrniti nekdanjega direktorja Darka Muženiča, PU Nova Gorica pa vodi Evgen Govekar, ki je bil (na podlagi predpisanega kadrovskega postopka) imenovan v času prejšnje vlade – Lindav in Bobnarjeva sta po navedbah Mladine med političnimi pritiski omenila prizadevanja za Govekarjevo zamenjavo. Po besedah Bobnarjeve naj bi vodstvo policije moralo zamenjati tudi direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca. Slednji naj bi bil po nekaterih informacij v sporu z neformalnim šefom Golobovega varovanja Milošem N. Milovićem. Ostane nam torej precej smiselna razlaga, da je Golob na mesta, kjer bi ga lahko preiskovali, želel postaviti svoje ljudi.
Informacije o poslovanju družbe Gen-I je pred državnozborskimi volitvami zbiral tudi zdaj že nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damijan Žugelj, ki je po navedbah Mladine blizu prejšnjemu premierju Janezu Janši. Žuglej naj bi stal tudi za “krivo ovadbo” zoper Muženiča, ki je botrovala temu, da so ga zamenjali na čelu NPU. Ko je Golob želel po hitrem postopku Muženiča spraviti nazaj v NPU, sta imela Bobnarjeva in Lindav glede tega utemeljene pomisleke, saj je proti njemu potekala preiskava evropskega javnega tožilstva. Muženič je kljub temu že konec julija prevzel vodstvo NPU-ja. Po poročanju Požareporta je bil takoj po njegovi vrnitvi zamenjan Mitja Nerat, kriminalist, ki je preiskoval afero TEŠ 6 in naj bi bil “kazensko” premeščen v Tacen menda na zahtevo novega direktorja kriminalistične uprave Davida Antoloviča.
Viri Požareporta pravijo, da je Muženič spretno izkoristil prerazporeditev Nerata za “ureditev primerov, ki bremenijo njega (afera Farrokh oziroma zloglasno pranje iranskega denarja skozi Novo Ljubljansko banko) in Roberta Goloba” znotraj tožilsko-policijske preiskave Gen-I. Skupini, ki je preiskovala oba primera, je dal še preiskavo TEŠ 6, takoj potem pa jim odvzel preiskavi primera Farrokh in Gen-I (Roberta Goloba) “pod pretvezo preobremenjenosti”. Po navedbah Požareporta je obe zadevi prepustil svoji pomočnici Tanji Družnik, kar naj bi bilo izrazito nenavadno. Pomočniki direktorjev NPU namreč nikoli ne izvajajo preiskav. “Iz vsega tega je seveda mogoče tudi logično sklepati, da želi predsednik vlade Golob – prek direktorja NPU Darka Muženiča – kontrolirati preiskavo zoper sebe in Gen-I,” je zaključil Požar.
Ne glede na vse indice, ki dajejo sumiti, da si želi Golob Muženića na čelu NPU zaradi tega, ker želi da preiskave proti njemu ostanejo v predalu, pa bi bil tudi brez take motivacije vsaj razlog za odstop, ko enkrat ministrica za notranje zadeve jasno in glasno pove, da se je predsednik vlade želel aktivno vmešavati v kadrovsko politiko policije.
