Piše: G. B.
Kot je znano, je premier Robert Golob prvi dan udeležbe na 79. Generalni skupščini OZN zaključil z nagovorom na vrhu o prihodnosti.
»V Sloveniji po lanskem uničenju gradimo izjemno napreden digitalni ekosistem, ki bo za napovedovanje, kako in kje se bo pojavila voda, združil podatke satelitskega opazovanja z zmogljivostjo superračunalnika in umetno inteligenco. Da bi predvideli, kje na svetu lahko najdemo vodo, in da bi učinkovito upravljali vodne vire,” je dejal Golob.
Miro Petek postavil konkretna vprašanja …
Seveda se je pri nas v Republiki Sloveniji takoj pojavilo vprašanje, ali je temu res tako. Ali v Sloveniji res gradimo nekaj takega. In kje? Nekdanji preiskovalni novinar in nekdanji poslanec Miro Petek se je na omrežju X javno vprašal:
https://twitter.com/miro5ek/status/1840467224001126859
-Kdo je glavni odgovorni nosilec te pobude v Sloveniji? Mogoče ena od univerz, kakšna agencija, inštitut, ali gre za mednarodno sodelovanje in kdo vodi projekt?
-Katere konkretne tehnologije, programska oprema ali umetna inteligenca se uporabljajo ali razvijajo za napovedovanje poplav?
-Kako se bodo sateliti uporabljali v tem procesu? Bo kaj posla za Elona Muska? Kakšen je časovni okvir za implementacijo tega sistema?
-Kdaj lahko pričakujemo prve rezultate? Prej ko bo iz proračuna postavljena prva hiša po lanskih poplavah ali kasneje?
-Ali Slovenija sodeluje z drugimi državami ali organizacijami? Koliko stane projekt ‘vodne diplomacije’? Na kateri proračunski postavki ga najdemo?
-Kako bo umetna inteligenca uporabljena pri napovedovanju poplav in kakšna bo natančnost teh napovedi?
“To zanima tudi nas Korošce, ki nas je lani zalivalo. Kako in za koliko bo ‘vodna diplomacija’ pomagala zmanjšati škodo, ki jo povzročajo poplave v Sloveniji? Lani po oceni vlade kakih 10 milijard evrov škode, z ‘vodno diplomacijo’ in po njej pa – koliko?” je še vprašal Petek.
… vlada pa odgovarja z leporečjem
Odgovor iz kabineta predsednika vlade smo seveda dobili, vendar se niso kaj dosti potrudili, da bi odgovarjali na konkretna vprašanja, pač pa poslali že vnaprej pripravljen tekst, ki “sadi rožice”, konkretnih odgovorov pa seveda ne prinaša. Glasi se takole:
“Voda je najdragocenejši naravni vir, je osrednjega pomena za našo skupno prihodnost, ključna sestavina naše okoljske, družbene in gospodarske blaginje ter bistveni element svetovnega miru in stabilnosti.
Predsednik vlade je v nagovoru na Vrhu o prihodnosti na 79. Generalni skupščini OZN dejal, da so ekstremni vremenski dogodki skupni svetovni problem in ob tem izpostavil pomen sodelovanja pri uporabi naprednih tehnologij.
Ključnega pomena je, da se na tem področju prizna transformacijski potencial tehnologije, kot so opazovanje Zemlje, daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in superračunalništvo. Te tehnologije niso le orodja, temveč katalizatorji nove dobe upravljanja voda, saj nam omogočajo predvidevanje, upravljanje in zmanjševanje tveganj, povezanih z vodo, z natančnostjo in učinkovitostjo brez primere.
Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo začeli iskati načine, kako lahko izkoristimo napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje in modeliranje ter trajnostno upravljanje naših vodnih virov, analizo vremenskih vzorcev in zaščito naše infrastrukture.
S pomočjo satelitskih podatkov naši raziskovalci in podjetja izvajajo različne napredne analize za spremljanje urbanih in naravnih okolij ter stanja vodnih, prehranskih in energetskih virov. Umetna inteligenca nam omogoča, da izkoristimo ogromno količino podatkov in ustvarimo napovedne modele, ki lahko napovedujejo pomanjkanje vode, tveganja poplav in vplive podnebnih sprememb na vodne vire. Superračunalniška moč povečuje te zmogljivosti, saj z neverjetno hitrostjo obdeluje in analizira ogromne nabore podatkov. S tem področjem, v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), se v Sloveniji ukvarjajo številne raziskovalke in raziskovalci iz Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Inštituta Jožef Štefan, ter strokovnjaki domačih, a mednarodno uspešnih podjetij iz sektorjev IKT in vesoljskih tehnologij. Njihove rešitve že sedaj uporabljamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu. Verjamemo, da lahko s povezovanjem naprednih tehnologij gradimo trajnostno prihodnost za vse.
Premier dr. Golob se je o tej pobudi pogovarjal z vodstvom Dravskih elektrarn, ko jih je obiskal 4. 6. 2024, kjer so mu predstavili načrte za izgradnjo superračunalnika in centra za obdelavo podatkov na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok. Po srečanju je v izjavi za medije dejal: »Slovenija je v Združenih narodih zelo aktivna na področju vodne diplomacije, s čimer ponuja svoje znanje o upravljanju z vodami vsem državam po svetu. Ravno na tej lokaciji se ponujajo priložnosti, da bi povezali vesoljske tehnologije, opazovanje iz vesolja in obdelavo teh slik na superračunalniku in v podatkovnem centru za ponujanje storitev za upravljanje z vodami po vsem svetu.”
V nagovoru Generalne skupščine OZN pretekli petek je premier dr. Golob izpostavil pobudo generalnega sekretarja ZN “Zgodnje opozarjanje za vse” (Early Warnings for All) kot enega izmed pravih korakov pri soočanju s podnebnimi spremembami. Slovenija s skupino držav ustanovila “Globalno zavezništvo za varnost vode v oboroženih spopadih”, katerega cilj je zaščita človekove pravice do vode za vse. Potencialno partnerstvo slovenskih znanstvenikov in podjetnikov z obstoječimi pobudami OZN bi okrepilo našo skupno pripravljenost in zagotovilo, da bodo vsi na zemlji zaščiteni pred nevarnimi podnebnimi dogodki s sistemi zgodnjega opozarjanja, ki rešujejo življenja.”
Dovolj za modre?
