Piše: G. B.
Pred dnevi se je premier Robert Golob spet izprsil z napovedjo sprememb v zdravstvu. Predvsem z namenom, da bi odpravil “dvoživke” med zdravniki, medtem ko se razlogov za zdravniško stavko ni dotaknil. No, sledilo pa je tole …
Kot poročajo mediji, je pet kirurgov šempetrske bolnišnice danes dalo odpoved. Direktor bolnišnice Dimitrij Klančič z razlogi ni seznanjen, zatrjuje pa, da bo poskusil narediti vse, da se sodelovanje ohrani, poročata Radiotelevizija Slovenija (RTVS) in POP TV. Z razlogi kirurgov za odpoved Klančič tako ni seznanjen. “Dobil sem samo papir, tako da bodo pogovori stekli v prihodnjih dneh. To pomeni velik pretres za bolnišnico,” je direktor šempetrske bolnišnice dejal za medije.
Spomnimo: iz vrst zdravnikov te bolnišnice prihaja tudi prejšnji minister za zdravstvo Danijel Bešič Loredan, ki je po odstopu odšel iz politike.
POP TV pa ob tem poroča še, da naj bi štirje od petih kirurgov doslej dodatno delali tudi v zasebnem kirurškem centru v Novi Gorici. Dva od treh kirurgov na travmatološkem oddelku bolnišnice, ki naj bi dala odpoved, sta sicer direktor in prokurist omenjenega centra. Odpoved naj bi dala še dva abdominalna kirurga, navaja portal 24ur.
Skratka, velika klofuta za vlado, predvsem njenega predsednika Roberta Goloba in ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Namesto, da bi se lotila korenine problemov zdravstva, sta iz javnega zdravstva odgnala samo še več zdravnikov.
Kaj je Golob pred dnevi obljubljal v Murski Soboti
Spomnimo: premier Golob je pred tremi dnevi ob obisku v Murski Soboti povedal, da je v koalicijskem usklajevanju novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi prinesla “jasno in dokončno” razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Med drugim naj bi bilo delo preko ur v zasebnih zavodih bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano, je navedel ob robu odprtja novih prostorov ZD Murska Sobota. Po obisku je Golob novinarjem povedal, da so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti.
“Izhodišča se tičejo predvsem razmejitve med javnim in zasebnim. In ta zakon bo poskrbel za krepitev javnega zdravstva in za to, da bo mešanja in prepletanja med javnim in zasebnim v bodoče bistveno manj,” je povedal. Izhodišča so šla po njegovih besedah danes v koalicijsko usklajevanje in jih bodo v naslednjih tednih javno razgrnili. Kot je še povedal Golob, bo zakon uredil zdravstvo tako, da bodo zaposleni v javnem zdravstvu svojo energijo in čas primarno posvečali delu v javnem zdravstvenem sistemu. “Na tem področju bodo seveda nadure dovoljene, medtem ko bo delo preko ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano,” je dodal Golob. Vnovič je zatrdil, da je zdravstvo največja prioriteta njegove vlade. Tudi ministrica Prevolnik Rupel se je dotaknila sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti. Cilj sprememb zakona, ki je že iz leta 1991, je okrepiti javno zdravstvo, je dejala.
“Izhodišč je kar nekaj, predvsem pa gre za ločitev javnega in zasebnega. Gre za določitev pogojev za pridobitev soglasja, za ureditev koncesij, o možnosti izmenjevanja kadra med javnimi zavodi in o omejitvah, ki jih imajo zaposleni v javnih zavodih za delo po drugih pogodbah izven javnega sektorja,” je pojasnila ministrica. Ta korak je po njenem prepričanju potreben in dober za paciente, saj povečuje dostopnost in kakovost.
Seveda je tudi koalicija enotno podprla Golobove napovedi. Kot poudarjajo, sledijo zavezi iz koalicijske pogodbe po razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Menijo, da bodo s tem okrepili javno zdravstvo, zdravstvene organizacije pa svarijo pred njegovim koncem.
Iz SDS so za STA sporočili, da je “popolna razmejitev zasebnega in javnega v zdravstvu ena najbolj škodljivih obljub aktualne oblasti, ki jih je zapisala v koalicijski pogodbi”. Sicer pa izhodišč še niso dobili, zato jih podrobneje ne morejo komentirati, so 15. maja dodali v največji opozicijski stranki.
Zdravstvene organizacije svarijo pred razpadom javnega zdravstva
Mladi zdravniki so v odzivu na sredine besede premierja Roberta Goloba o prepovedi popoldanskega dela zapisali, da bodo prepovedi dela brez pozitivnih ukrepov, ki bodo zadržali zdravstvene delavce, sistemskega urejanja krize javnega zdravstva, reforme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in urejanja področja razcveta ponudbe zasebnih zavarovanj “enostavno samo pospešile odhode v zasebni sektor ali ven iz medicine, kar se že dogaja”.
Specialist družinske medicine Leon Kranjec pa je ob robu današnje izjave za medije ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov opozoril, da popoldansko delo izhaja iz velikih potreb. Dodal je, da če bo vlada res ukinila popoldansko delo, naj vsaj poveča kapacitete v javnem zdravstvenem sistemu, sicer bodo “nastradali pacienti”.
V zdravniškem sindikatu Fides pa so zapisali, da jih takšne izjave predsednika vlade zelo skrbijo, saj bi “to lahko pomenilo začetek konca javnega zdravstva”, saj je to namreč znak, da pripravljajo zakone brez sodelovanja stroke. “Prav tako se bojimo, da bi kakršne koli prepovedi imele ravno obraten efekt in to je odhod dragocenega zdravstvenega osebja na boljše pogoje – ti pa so v zasebnem sektorju ali v tujini,” so dodali.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je že v četrtek v odzivu dejala, da je treba biti pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva previden in ugotoviti, kaj bi prineslo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo.
Skratka, Golobova zdravstvena “reforma” s seboj prinaša potop javnega zdravstva!
