Piše: Gašper Blažič
Pretekli teden je bil za predsednika vlade Roberta Goloba čas velike prelomnice. Doletela ga je kazenska ovadba, ki je bila sicer spisana že pred skoraj dvema letoma. S svojo nervozo in z lažmi je samo potrdil svojo ranljivost, a kot kaže, ga botri še ne bodo izgnali iz politike. Navsezadnje so ga iz godlje rešili najožji sodelavci, ki so mu v kratkem času pripravili delovni obisk v ZDA in celo sestanek z odhajajočim ameriškim predsednikom.
Ironično je, da je bil ameriški predsednik Joe Biden gostitelj slovenskega premierja Goloba prav v tem času, a za najvplivnejšega slovenskega politika je bila ta hip to rešilna bilka, potem ko se je sredi poletja tako rekoč pred celotno svetovno javnostjo pohvalil, kako je s svojimi zaslugami pomagal reševati ujetnike v Rusiji s tem, ko je Slovenija Vladimirju Putinu v Moskvo pred časom poslala ruski vohunski par iz ljubljanskih Črnuč (o čemer smo pisali pred meseci).
Prav aretacija ruskih vohunov je bila dejansko tudi predmet številnih sumničenj, češ da so pristojne službe pod vplivom predsednika vlade in njegove stranke aretacijo vohunov preložile, da ne bi preveč ogrozili svojega slavja na t. i. trojnem referendumu konec novembra 2022. To je seveda le del številnih obtožb na račun Goloba, da se je politično vmešal v delo policije. Tega ga obtožuje Golobova nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ob njej pa tudi nekdanji direktor policije Boštjan Lindav.
Laži in obtoževanja
V začetku prejšnjega tedna, ko je v javnost pricurljala novica, da je premierja Goloba ovadila policija, je ta v torek, 15. oktobra, že v jutranjih urah kar v avli državnega zbora sklical tiskovno konferenco. Golobova reakcija je bila nervozna in na trenutke prav srhljiva. Novinarjem je zatrjeval, da bo dokazal svojo pravičnost in da je tudi Tatjana Bobnar nič drugega kot političarka. No, svoje so kasneje dodali še Golobov odvetnik Stojan Zdolšek, ki se je pred dobrimi 15 leti proslavil kot eden od stebrov imperija Pivovarne Laško ob bitki za Delo, ter vodstvo poslanske skupine Gibanja Svoboda, a tokrat brez Boruta Sajovica, nepremičninskega magnata (uradno pa seveda “reveža”), ki je medtem že postal minister za obrambo.
Odveč bi bilo na tem mestu ponavljati, kar je Golob na tej tiskovni konferenci izrekel. Morda samo nekaj o tem, kako se je malce kasneje izvijal z (ne)uporabo dvojine, ko je pojasnjeval, koliko časa dejansko pozna Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava. Dejal je, da je Bobnarjeva predlagala, da bi v policiji očistili vse “janšiste”. A lani je za POP TV dajal drugačne izjave kot pred kratkim. Takrat je trdil, da je Bobnarjevo prvič srečal šele po zadnjih parlamentarnih volitvah (in jo verjetno takoj vzel za ministrico), po sedanji različici pa naj bi mu že pred volitvami ponujala vezano trgovino, češ da bo ona poskrbela za “janšiste”, on pa naj jo imenuje za notranjo ministrico. Kdaj je torej lagal Golob? Lani ali sedaj? Tega za zdaj še ni pojasnil. Prav tako tega niso pojasnili v vodstvu poslanske skupine, kjer je eden od namestnikov (nekdanji član Levice) Lenart Žavbi, polbrat urednika Mladine Grege Repovža.
Golob ima težave z resnicoljubnostjo
Očitno se lahko strinjamo s tem, kar je zapisal Peter Jančič na svojem portalu Spletni časopis (www.spletnicasopis.eu): “Da ima Golob resne težave z resnicoljubnostjo, je pokazala dodatna dimenzija njegovega nastopa. Na ovadbo policije proti njemu se je odzval tako, da je udaril po policiji z očitkom, da je v preteklosti zaplinila državo in zagrešila najhujše kršitve človekovih pravic, odkar imamo državo. Premier je, da bi se ubranil, govoril neresnice. In vedel je, da govori neresnice. To je definicija laganja. Kršitve človekovih pravic, še posebej hude, presojajo sodišča. Kršitev policije pri rabi plina, da so razgnali nasilne protestnike, sodišča niso ugotovila. Obratno, postopki, ki so jih iz vladnih strank zahtevali po prevzemu oblasti proti policijskim šefom, so vsi propadli.”
Kot je navedel Jančič, je prvi lažnivo obtožbo na račun policije že navsezgodaj (v torek) zjutraj pred nastopom premierja objavil Primož Cirman na portalu Necenzurirano. Po nastopu premierja pa je isto lažnivo trditev na omrežju X objavila še vlada, katere urad za komuniciranje vodi Cirmanova žena Petra Bezjak. “Ni nujno, da je to storila ona. Lahko v vlado še sega dolga roka Vesne Vuković.” Mimogrede, prav Vukovićeva je bila s Cirmanom in Tomažem Modicem najvplivnejša trojica prej omenjenega portala, ki je sicer del Odlazkovega medijskega imperija.
Tožilka, ki je “rešila” Jankovića
Ironije pa s tem še ni konec. Ključna oseba, ki usmerja postopke proti Golobu, je tožilka Blanka Žgajnar, o kateri smo pred kratkim pisali, da se je pojavila kot tožnica (skupaj s sodnico Andrejo Sedej Grčar) v postopku proti nekdanjemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću (z njim objavljamo ekskluzivni intervju). Gre za znano tožilko, ki je že ves čas povezana s političnimi zgodbami, saj je v preteklosti preganjala ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a pri tem beležila – nekateri pravijo, da namerno – same neuspehe. Janković je še danes nedotakljiv, hkrati pa tudi glavni politični boter Golobove vlade. Spomnimo: Golob je bil pred časom član Pozitivne Slovenije, stranke, ki je bila kot instantni projekt lansirana jeseni 2011 za potrebe predčasnih volitev, in to v času, ko se je začela v medijih “kuhati” afera Trenta. Tu velja spomniti, da Žgajnarjeva deluje v okviru Specializiranega državnega tožilstva (SDT). Slednjega vodi Darja Šlibar, njena hči Nika Podakar pa je funkcionarka vladajočega Gibanja Svoboda in članica feministične mreže “Ona ve”. Namestnik Šlibarjeve je Luka Moljk, ki skupaj s kolegom Boštjanom Valenčičem zastopa tožilstvo v zadevi Trenta proti obtoženim Branku Kastelicu, Janezu Janši in Klemnu Gantarju. Valenčič naj bi usmerjal tudi preiskavo v zadevi Litijska, v katero je po nekem nenavadnem naključju vpletena ena izmed cenilk iz zadeve Trenta, to je Breda Zorko, ki je Janševo nekdanjo posest ocenila na manj kot dvajset tisoč evrov, je pa tudi dvakrat ocenila zgradbo na Litijski – leta 2019 na 2,9 milijona evrov, štiri leta kasneje pa na 7,9 milijona evrov, čeprav je bila zgradba v slabšem stanju. Ta dejstva seveda omenjamo samo kot ilustracijo, da v slovenski politiki ni nič naključnega in je SDT tu le člen v verigi, ko gre za uresničevanje interesov globoke države.
Golob sprovociral tudi Logarja?
Iz tega je mogoče sklepati, da je bilo javno razkritje kazenske ovadbe morda le slepilni manever z več nameni. Eden od njih je opozoriti Goloba, naj ne bo preveč samovoljen in da o svoji usodi ne odloča sam, pač pa politični botri. Navsezadnje velja spomniti, da Tatjana Bobnar ni politični analfabet – navsezadnje je bila direktorica policije v času Šarčeve vlade, sedaj pa je svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar, kar pomeni praktično direktno zvezo do Milana Kučana. Slednji morda res izgublja vpliv na račun nepredvidljivega Zorana Jankovića, vendar je povsem mogoče, da bodo botri vendarle “dovolili” predčasne volitve že spomladi 2025, torej eno leto pred “rednim rokom”. Drugi namen je morda pred javnostjo ustvariti vtis, da Golobova vlada vendarle ni vsemogočna in da, čeprav se je zdelo drugače, v resnici nima nadzora nad družbenimi podsistemi, tudi nad policijo ne. Tu se seveda velja vprašati, ali je prav Golobov salto mortale dejansko sprožil predčasni odhod Anžeta Logarja iz SDS (in nato še iz njene poslanske skupine), ker naj bi se mu mudilo ustanavljati novo stranko, pri tem pa ni mogel izsiliti ključnega koraka z druge strani: da bi ga, podobno kot Evo Irgl in Dejana Kaloha, izključili iz SDS (kar bi mu močno zvišalo politične delnice, a kot rečeno, od tega ni bilo nič, nazadnje so vsi trije zapustili stranko, a ne hkrati).
Ga v šahu drži Levica, Američani ali kar oboji?
A kot rečeno: za zdaj je ameriški predsednik Joe Biden tisti, ki “rešuje” Goloba, s katerim se je menda na dvostranskih srečanjih že večkrat sešel, medtem ko so obiski slovenskih premierjev v Beli hiši velika redkost. Toda vprašanje je, ali bo Goloba glede na povsem zmedeno zunanjo politiko, ki na eni strani deklarativno daje podporo Ukrajini, na drugi pa enostransko satanizira Izrael, to lahko rešilo. To je sicer znotraj koalicije največji interes ravno pri Levici, pa tudi pri vse bolj radikalnem evroposlancu iz vrst SD Matjažu Nemcu. No, morda je tu interes Američanov povezan z graditvijo drugega bloka naše edine jedrske elektrarne, saj je Westinghouse dejansko opremljal že prvi blok, Američani pa so s tem namenom Golobu in Gen-I že pred vstopom v “prvo politično ligo” dajali tiho podporo.
Ker Levici politične delnice slabo kažejo – na zadnjih volitvah je parlamentarni prag ujela za rep – najbolj radikalna med levičarskimi strankami ta čas potrebuje “močne teme”, ki bi ji koristile v javnosti, to pa je sesutje projekta drugega bloka krške nuklearke (ki ga podobno kot drugi tir Divača−Koper Slovenija potrebuje, a se lahko zgodi, da bo cena zaradi posrednikov spet visoka). Da je NPU tako rekoč vdrl v zaščitno cono novinarske avtonomije ustvarjalcev oddaje Tarča ravno v primeru JEK 2 (očitno so prišli po posnetek, ki ga je naredila Levica, čeprav je sestanek poslancev potekal za zaprtimi vrati), medtem ko je urednica informativnega programa na TVS Polona Fijavž blokirala snemanje intervjuja s aktivistko Uršo Cankar Soares (slednjo ima Levica še posebej na piki), kaže na to, da skuša Golob vračati usluge Levici in da ga morda nekdo iz teh krogov drži v šahu. Zato bo datum morebitnih predčasnih volitev odvisen predvsem od tega, kako bo Golob “zvozil slalom” med nasprotujočimi interesi botrov in koalicijskih radikalcev pa tudi mednarodne politike.
Kako Golobovo laganje komentirajo opazovalci slovenskega političnega dogajanja?
Milan Zver, evropski poslanec: “Zanimivo, da se je pred dnevi slovenskega predsednika vlade lotil celo levosučni mainstream evropski medij Politico. Goloba je obtožil, da se je vmešaval v policijske pristojnosti. Če bi vsaj napisali, da je dejansko šlo za čiščenje janšistov, kot je res šlo, bi članek bil vsaj malo verodostojen. Konec oktobra lani sem Evropsko komisijo povprašal, kako bo ravnala glede tega. Odgovor, ki sem ga dobil, je bil nesmiseln, čeprav je Golob ravnal tudi v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah, ki v 21. členu prepoveduje diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja.
Zdrava kmečka pamet nas navaja na misel, da želijo s to splošno formulacijo ovadbe prikriti domnevno konkretnejša druga koruptivna dejanja. Pa kljub temu se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj je slovenski premier vseeno pristal na evropski črni listi celo pri medijih, ki so tudi pod slovenskim vplivom. Morda pa odgovor tiči v tem, da si je nekdo omislil novega predsednika vlade, da bi lahko levičarji v relativnem miru dočakali redne volitve. Kdo ve?”
Dr. Sebastjan Jeretič, strokovnjak za politični marketing: “Iz mandata v mandat lahko opažamo, da se toleranca do nesposobnosti novih obrazov vse hitreje razblini. Po množični hipnozi v mesecih pred volitvami in očaranosti, ki jo dosežejo mediji, sledi neizbežno raz/očaranje in nov obup. Pri tem je pomembno, da od novokomponiranih politikov zelo hitro roke dvignejo tudi tisti centri moči, ki sploh omogočijo, da jih naplavi na pozicije oblasti. Prav to sedaj lahko opažamo tudi pri Napoleonu Golobu, saj že celo Milan Kučan govori o amaterstvu. Posebna težava pri njem je pomanjkanje filtra, da vsaj za hip razmisli, preden kaj izusti. Zato se zapleta iz ene laži v drugo in mora nato dan po tem iskati nove in nove izgovore za povzročeno škodo. Po vseh lažeh predsednika vlade smo prišli do točke, ko mu enostavno ne moremo verjeti niti pri najbolj banalnih rečeh, kaj šele pri ključnih strateških dilemah, s katerimi se država sooča v teh zelo tveganih letih.
Tega ne more popraviti niti nedvomen uspeh, ki ga predstavlja obisk Bele hiše, kar je zelo pomemben moment za vsako državo, še posebej pa za manjše. In tega ne more popraviti niti zelo pozitiven razlog za ta obisk, saj je bila tista poteza pomembna za zaupanje naših evroatlantskih zaveznikov, da smo zanesljiv partner. A kaj, ko številne druge poteze pokvarijo ta dobri vtis. Brzopletim in lažnivim voditeljem je pač težko zaupati. Zato so nujne spremembe na vrhu države, da se bo Slovenija lahko uspešno soočila s težkimi leti pred nami.”
Vančo K. Tegov, politolog: “Golobova ‘utrganost’ in škodljivost postajata katastrofični. So dnevi, ko se da ugotoviti in dojeti, da so ravnanja prvega med enakimi v izvršilni oblasti (brez povečevalnih naprav) postala nevarna in destruktivna, da bodo nad njim obupali ali se ga naveličali tudi tisti, ki so mu najbolj naklonjeni. Tudi tisti, ki so ga iz lastne koristi in škodoželjnosti (samo da ni Janša) tolerirali, čeprav so ob njegovih nepredvidljivih ravnanjih imeli večkrat dvignjene obrvi. To, da se pojavi kot mali Napoleon s čudno hojo in spričo vseh prikovanih na zlorabljeno in ugrabljeno nacionalno RTV žuga in mlati ter spravlja v kot in nerodnost že tako napol poltronske novinarje in jim pravi, da ‘smo se dogovorili’, da bomo RTV očistili ‘janšistov’.
Ko pa mu nalije čistega vina nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar o tem, da se je želel vtikati v operativno delo policije in notranjega ministrstva, ji je počil film in je pod prisego rekla, da to ne gre in da gre za najbolj brezskrupulozno zlorabljanje oblasti. Ovadba zaradi ‘domnevnega vmešavanja premierja v policijske zadeve’ je bila vložena na Specializirano državno tožilstvo. Ko pride tako daleč, da o tem pišejo tudi evropski časopisi, četudi levičarski, kot je bruseljski Politico, se ve, koliko je ura. Čeprav se Golob evforično in ‘oblastno’ samozadostno oglaša, da bo vse to ovrgel ter ‘pošlihtal’ na pravni podlagi, so mu dnevi šteti in je že postavljena ‘lansirna’ rampa za izstrelitev iz vladnih prostorov. Daleč stran. Zdaj je pravi čas!”
Golob lagal tudi glede superračunalnika
Golobove velikopotezne govorice v palači OZN o “vodni diplomaciji” so se prav tako razblinile kot milni mehurček. Golob je namreč svetovno javnost prepričeval, kako Slovenija razpolaga z visoko tehnološko opremo, s pomočjo katere se bomo morda izognili prihodnjim poplavam. Tudi sicer naj bi, če bi Golobove trditve držale, Slovenija postala prepoznavna po novem superračunalniku. No, resničnost je turobna, saj se je pokazalo, da se naša država na evropski razpis za financiranje tega projekta sploh ni prijavila! Pa je Golob še pred nedavnim zatrjeval, da je Slovenija že pridobila 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev za ta projekt. Po omrežju X se nekateri zato norčujejo, da je Golobovo zapletanje očitno njegova nesposobnost ločevanja preteklika in prihodnjika. Nekaj drži: ali Golob namerno laže ali pa ima težavo, da hitreje govori, kot misli.
Zakaj se je NSi glede podpore Golobu premislila?
Matej Tonin, ki je na nedavnem kongresu dobil nov mandat za vodenje NSi, je v nerodnem položaju, saj noče priznati, da je pomagal Goloba ščititi, dokler se “pakt o nenapadanju” ni zalomil v primeru Valentina Hajdinjaka na Darsu.
Marsikdo je opazil, da je NSi v zadnjem času zaostrila odnos do Golobove vlade, čeprav je v preteklosti njena poslanska skupina v marsičem pomagala koaliciji pri prikrivanju nečednih dejanj. Spomnimo: Golobovi poslanci v parlamentu že dve leti preprečujejo opozicijski nadzor njegove vlade in preiskovanja sumov nepravilnosti tako v Gen-I kot v vladi, pa tudi pri preverjanju plačil podjetju Vukovićeve (in Cirmana, ki je to vzporedno podjetje na koncu zaprl) iz državnega podjetja Gen-I, ko so “Necenzurirani” še delali za državni Siol.net.
Peter Jančič opozarja, da so med Golobovimi “varuhi”, ki so preprečevali doslej običajen nadzor oblasti, celo poslanci opozicijske NSi Mateja Tonina, ki so v to vlogo privolili, ker so upali, da bodo na ta način ohranili svoje ljudi na vrhu državnih podjetij, koristi v parlamentu pa pridobili na račun večje SDS, ki je na volitvah njihov tekmec. “Deloma se je ta ‘pakt’ zalomil, ko so jim Svobodnjaki odstavili direktorja Darsa Valentina Hajdinjaka, ker je Golob pač požrešen in hoče povsod svoje kadre. V težave pa je obojne spravil izkušeni Janez Janša, ki v igri navideznega nadzora oblasti ni bil pripravljen sodelovati in NSi se je s tem znašla v nerodnem položaju, ko je namesto za opozicijo obveljala za tihega koalicijskega partnerja Goloba, ki mu glede tega ni zaupati, Golob je čudaški politik, ki v nič daje opozicijo in volivce. Podobno se je mu je zalomilo pri Bobnarjevi, kjer je tudi želel popolno podrejenost in nadzor vsega, da ne bi šlo kaj narobe, a se mu je Bobnarjeva uprla.”
No, po vsem tem pa Tonin po novi izvolitvi za predsednika NSi – bil je edini kandidat – ni mogel prenesti zapisa Janeza Janše na omrežju X, ko je opozoril na zamujene priložnosti, in je vrnil udarec, češ naj SDS uživa še en mandat v opoziciji.
