11.1 C
Ljubljana
četrtek, 30 maja, 2024

Glas ljudstva – vladavina neizvoljenih?

Piše: Dr. Anton Olaj

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je 21. 3. 2023 sprejel na obisk državljana Jašo Jenulla kot predstavnika iniciative Glas ljudstva. Po srečanju je ministrstvo za notranje zadeve obvestilo javnost, da »imajo civilna družba in nevladne organizacije pomembno vlogo v slovenski družbi« ter da sta »dialog z nevladnimi organizacijami in sistematično vključevanje civilne družbe v procese odločanja /…/ zaveza te vlade«.

Za lažje razumevanje vsebine tega članka naj pojasnim, da je sintagma »civilna družba« nàdpomènka pojmu »nevladna organizacija«, zato gre ob navajanju obeh v obvestilu za javnost ministrstva za pleonázem. Glas ljudstva ni nevladna organizacija (NVO), temveč civilna iniciativa kot del civilne družbe, v okviru katere sodeluje po podatkih z njihove spletne strani skupaj 109 NVO in neformalnih civilnih iniciativ.

V Sloveniji je po zadnjih podatkih Krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij registriranih kar 27.608 NVO. Sodelujoči v iniciativi Glas ljudstva predstavljajo le 0,39-odstotni delež vseh NVO, če pa upoštevamo, da med navedenimi 109 subjekti niso vse NVO, ampak tudi neformalne civilne iniciative, pa je ta delež še manjši. To je pomembno zaradi tega, ker se lahko vprašamo, ali lahko in koga sploh lahko Glas ljudstva predstavlja. V iniciativi najdemo sindikate, borčevsko organizacijo in druga nekonservativna združenja, kar omogoča sklepanje, da gre predvsem za levičarske organizacije. Vendar je Slovenija pluralna družba, zato teh 109 levičarskih subjektov nikakor ne more predstavljati uravnoteženega glasu vseh ljudi, kakor političnopropagandno nastopajo, pa tudi te vloge jim nihče ni naklonil. V demokraciji ljudstvo predstavljajo izvoljeni poslanci in ne osebe, ki tega mandata nimajo. Gre za očitno uzurpacijo ljudskega predstavništva, opredeljenega v 82. členu Ustave RS, ki določa: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.«

Iz obvestila MNZ za javnost problematično izstopa navedba o sistematičnem vključevanju civilne družbe v procese odločanja. Postavlja se vprašanje, ali za to obstaja zakonita podlaga.

Razmerja med ministrstvi in delom civilne družbe namreč ureja zakon o nevladnih organizacijah, ki v svoji vsebini ne določa vloge neformalnih iniciativ, ampak le formalno ustanovljenih NVO, kar pa Glas ljudstva ni. Isti zakon v 23. členu med drugim določa, da področna ministrstva, tudi MNZ torej, »pripravljajo in izvajajo ukrepe za sodelovanje države z nevladnimi organizacijami pri oblikovanju politik in predpisov na svojih področjih«. Ministrstva kot del izvršilne oblasti po zakonu o državni upravi opravljajo upravne naloge. Ena od najpomembnejših je, da za vlado pripravljajo predloge zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov ter druga gradiva in zagotavlja drugo strokovno pomoč pri oblikovanju politik. Pri tem jim isti zakon zapoveduje samostojnost, politično nevtralnost, nepristranskost in to, da ne sme dajati neupravičenih koristi interesnim skupinam.

Očitno je, da odločitev ministra Poklukarja o »sistematičnem vključevanju civilne družbe kot interesnih skupin v procese odločanja« uprave nima pravne podlage.

Ministrstva, tudi MNZ, torej zakonito samo pripravljajo in izvajajo »ukrepe za sodelovanje« države z nevladnimi organizacijami pri oblikovanju politik in predpisov na svojih področjih, nikakor pa ne omogočajo sistematičnega vključevanja civilne družbe v procese odločanj, da za vlado pripravljajo predloge zakonov, kar se je npr. dejansko zgodilo s predlogom zakona o RTV, katerega je po izjavi predsednika vlade 26. 3. 2024 na RTV1 pripravila civilna družba, konkretno NVO, ki se v javnosti predstavlja kot Pravna mreža za varstvo demokracije. Ali pa predlogi novel zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o prispevkih za socialno varnost in zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema s sistemskimi in interventnimi ukrepi za zajezitev privatizacije javnega zdravstva, povečanje dostopa do zdravstvenega varstva ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega sistema, ki so ga pripravili v iniciativi Glas ljudstva, kakor so to sporočili medijem 27. 3. 2023.

Razumeti je svobodo govora vseh teh levičarskih aktivistov, ki si demokracijo razlagajo po svoje, vendar pa mora državna uprava pri pripravah predlogov zakonov upoštevati zakon, kar pomeni, da morajo delovati samostojno, nepristransko in ne smejo favorizirati nobene interesne skupine.

V vseh teh primerih gre za nezakonitosti, ki jih ustava sankcionira v 119. členu z institutom obtožba zoper predsednika vlade in ministre. »Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.«

Videti je, da se resno krši zakon o državni upravi. S tem se izkrivljajo ustavno predpisani demokratični procesi, s čimer se omogoča »vladavina neizvoljenih«.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine