Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica, ki ga vodi Aleksander Hribovšek, je danes v Geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah (GEOSS) pripravilo slovesnost, na kateri so ob dnevu slovenske zastave (7. april) slovesno dvignili slovensko zastavo.
Slovesnost ob dnevu zastave, ko so v Ljubljani 7. aprila 1848 slovenski študentje z Dunaja prvič izobesili slovensko zastavo, je tokrat potekala že dvajsetič. V družbi prijateljev jo je razvil študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, in sicer pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Šlo je za protest proti nemški zastavi, ki so jo istega leta na ljubljanskem gradu izobesili privrženci Nemcev. Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili marca 1848, določili pa so jo slovenski izobraženci na Dunaju.
Vse prisotne sta najprej pozdravila župana dveh občin, kamor spada Geometrično središče Slovenije oziroma kjer je njegova neposredna soseščina. To sta Franci Rokavec, litijski župan, in Milan Balažic, župan sosednjih Moravč.
Franci Rokavec je spomnil prisotne na osamosvojitvene čase. Spomnil je tudi na pogumen korak dunajskega študenta Lovra Tomana, kasneje poslanca na Dunaju, in skupine študentov. »Ne morem si prestavljati koraka Lovra Tomana in razmaha te ideje v času pomladi narodov, ki je obenem znanilec prve pomladi pri nas« je dejal litijski župan Franci Rokavec.
Okoliščine nastajanja slovenske države niso bile naklonjene nastajanju nove države. »Nihče nas ni hotel priznati. Ne Američani, ne takratna Sovjetska zveza in ne Evropa. Vsi so nam odsvetovali ta korak. Hvala bogu, da smo takrat imeli pametno vodstvo, Slovensko vojsko, parlament. Za nas je do takrat veljalo, da smo narod pesnikov. Z osamosvojitvijo smo pokazali, da smo tudi narod Maistra, narod boja in upora ter ponosen narod,« je v svojem nagovoru dejal Milan Balažic, župan moravške občine.
Prisotne ob tako pomembnem prazniku, kot je praznik slovenske zastave, po besedah Aleksandra Hribovška redno obiskuje tudi evropska poslanka, gospa Romana Tomc. Ta je v pozdravu in nagovoru med drugim dejala:
»Ni naključje, da je prireditev Dan slovenske zastave vsako leto prvo nedeljo po 7. aprilu prav tu, v Geometričnem središču Slovenije. Na pomniku vklesani verzi slovenske himne, zasajena slovenska lipa, slovenski grbi in drugi simboli slovenstva so svoj prostor našli tu, v simboličnem kraju središča vseh Slovencev. Tu niso po naključju. Tu so z namenom. Kot je srce center življenja vsakega človeka, tako je središče slovenstva tu, v Vačah, simbolno srce naroda in slovenske države.
Države z dolgo tradicijo se pomena državnih simbolov zelo dobro zavedajo. Vedo namreč, da se okrog njih zbirajp narodova energija, ustvarjalnost in ne nazadnje moč, da narod preživi v vseh preizkušnjah in viharjih svoje zgodovine. Tako velika moč se skriva v narodovih simbolih!
Simboli slovenske države, grb, zastava in himna, so zato najbolj dragoceni zakladi v zakladnici narodove samobitnosti. A vendar niso nekaj samo po sebi umevnega. Še zdaleč ne. V njih je izpisana zgodovina življenj vseh, ki so hrepeneli in se borili za svobodo, da bi mi danes živeli na svoji, slovenski zemlji. Da je Slovenija danes samostojna država. V njih je zapisana vsa narodova ustvarjalnost, naš čudovit slovenski jezik, ki se lahko brez sramu po svojih stvaritvah postavi ob bok svetovnim jezikom. V slovenski zastavi, himni in grbu so naša prelepa domovina, njeni kraji, ljudje, njihov ponos in skrbi, njihovo veselje in upanje po boljši prihodnosti.«
Med drugim je vsem nam pa tudi bodočim rodovom položila na srce tudi to, da ko bomo znali domovino in njene simbole spoštovati, ljubiti in se zanje iskreno truditi, bo Slovenija v tej enotnosti sposobna doseči najvišje vrhove in premagati najtežje ovire.
Pa še kako prav ima.
»Danes smo se zbrali v srcu Slovenije, v GEOSS-u, v počastitev slovenski zastavi. Pravi čas in pravo mesto, kjer se lahko vprašamo, kako ljudem vrniti zaupanje v politiko. Obenem delajmo tudi na ohranjanju kulture spoštovanja. Zastava mora vedno in ponosno plapolati. Koliko pozitivnega naboja prinaša, koliko moči povezovanja skriva v sebi, koliko trenutkov enotnosti se z njo podoživlja. Slavimo danes dan slovenske zastave,« je zaključil svoj slavnosti govor Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta.
Kulturni program so pripravili kulturna društva moravške občine in pesnik slovenske pomladi, Tone Kuntner.
Dan slovenske zastave je dan, izpolnjen z domoljubnimi čustvi, dan, ko lahko vsak ponosno pove, da je domoljub. Zakaj ne bilo tako ves čas, 365 dni v letu? Vsi domoljubi moramo delati na tem. Spoštovanje lastne države in njenih simbolov ni opravilo, početje, ki bi se ga morali sramovati, skrivati.
Ponosni domoljubi smo srečni in izpolnjeni državljani z občutkom, ki nam ga ne more vzeti nihče!
Vane K. Tegov/vfokusu.com
