Predsednik republike Borut Pahor je, kot je sporočil po današnjem srečanju, državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč v torek pozno zvečer podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev, poroča STA.
Predlog je že vložen v DZ, volitve predsednika vlade pa se v skladu s poslovnikom DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. DZ bo o kandidatu odločal najverjetneje prihodnji teden na redni seji, po nekaterih informacijah v torek.
Pahor je izrazil zadovoljstvo, da bo obdobje politične negotovosti po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade relativno kratko. Po njegovih besedah je to za Slovenijo pomembno tako zaradi politične stabilnosti kot tudi nujnosti, da vlada opravlja delo s polnimi pooblastili.
Spomnil je, da v njegovem mandatu do menjave vlade prihaja že četrtič. Kot je dejal, smo lahko zadovoljni, da je vsaki prišlo do menjave oblasti brez problema, po demokratični poti.
Tudi tokrat nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, ampak bo z njo sodeloval. “Želim si, da bi bilo sodelovanje tvorno in v korist v naše države in vseh ljudi,” je dodal.
Ob tem je pozval še k dialogu in sodelovanju brez slehernega izključevanja, v primeru nepremostljivih razlik in nasprotij pa si moramo po Pahorjevih besedah prizadevati za to, da se razlike in nasprotja ne bi poglobila v izključevanja ali razklanost.
Poleg tega od vseh pričakuje, da se bodo vzdržali izjav ali ravnanj, ki bi bile žaljive ali sovražne. “Od vseh nas pričakujem, da bomo temu pozivu sledili,” je pozval. Poleg tega je pozval še, da vsi s svojim delom in ravnanjem okrepijo zaupanje v ustavni sistem in ovržejo sleherne strahove glede morebitnih sovražnosti.
Janša je opomnil, da je Slovenija glede na volilni sistem obsojena na koalicijske vlade. “Te so lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in so sposobni sklepati kompromise,” je še poudaril.
Janša je spomnil, da jih čakata še dve glasovanji v državnem zboru, preden bomo imeli operativno vlado. Spomnil je na pogajanja s strankami SMC, NSi in DeSUS. Kot je dejal, se je kljub začetnemu pesimizmu izkazalo, da sta v pogojih, ko so stranke suverene in ko imajo pred sabo skupno dobro, za sabo pa interese in vrednote članstva, možna dialog in sklepanje kompromisov.
Koalicijske vlade so po Janševih besedah “lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in so sposobni sklepati kompromise”.
V koalicijskih pogajanjih so se po njegovih navedbah zavedali, da pred njimi ni celega mandata, zato tudi mnogih želja partneric ni v koalicijski pogodbi. Soglasni so, da se je treba osredotočiti na ključne težave.
Na prvem mestu je izpostavil stanje v zdravstvenem sistemu, izzive, povezane z varstvom okolja, in težave, ki tarejo starejšo generacijo. V tem delu je po njegovem mnenju zgoščenih največ strateških izzivov za Slovenijo, ki je tudi socialna država. Koalicija predvideva ustanovitev urada za demografijo, ki bo po Janševih navedbah horizontalno koordiniral vse ukrepe, ki bodo izboljšali demografsko sliko Slovenije. Tako so po njegovih besedah najbolj državotvorni resorji tisti, ki se ukvarjajo z demografijo.
V ospredju nove potencialne vlade sta po Janševih navedbah tudi decentralizacija in debirokratizacija.
Sicer pa je poudaril, da je podpisana koalicijska pogodba pogodba štirih suverenih strank. Stvari, ki niso zapisane pogodbo, a jih bo treba reševati, bodo reševali s soglasjem, je napovedal Janša.
Tako je zanj samoumevna tudi uresničitev katerekoli ustavne odločbe. S tem je Janša odgovoril na vprašanje, zakaj v koalicijsko pogodbo ni vključena uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih šol. Če nečesa ni zapisanega v pogodbi, po Janševih besedah to ne pomeni, da vlada nečesa ne bo delala.
Spomnil je na partnerstvo za razvoj v njegovi prvi vladi in napovedal, da bodo tudi v tokratnem predvidenem mandatu k sodelovanju povabili opozicijo in predstavnika narodnih skupnosti. Od slednjih po Janševih besedah ne pričakujejo, da bosta jeziček na tehtnici, bodo pa veseli podpore.
Eden od elementov koalicijske pogodbe so tudi podpisi podpore poslancev iz koalicijskih strank, ki jih je po njegovih trditvah dovolj za večinsko vlado. Števila ni navedel, je pa spomnil, da bodo šteli glasovi na tajnem glasovanju.
Pahor in Janša sta odgovorila tudi na vprašanje o pritiskih pri oblikovanje te vlade. Janša je opozoril, da je meja prekoračena, ko gre za grožnje. Obžaloval je, da so nekateri v času podpisa koalicijske pogodbe prejemali grobe, resne grožnje, ne le njim, ampak tudi njihovim svojcem. “To zame ni legitimen pritisk,” je dodal.
Objavljamo še sporočilo za javnost SDS:
»SDS je kot zmagovalka zadnjih volitev v Državni zbor po tem, ko je aktualni predsednik vlade nenadoma odstopil, povabila k pogovorom vse parlamentarne stranke. Izkazalo se je, da so na pogovore pripravljene stranke, ki skupaj obsegajo potrebno večino v Državnem zboru in po tej prvi ugotovitvi smo se začeli pogovarjati o tem, ali je med prioritetami štirih potencialnih koalicijskih partneric dovolj usklajenosti glede ključnih izzivov, ki so v tem trenutku pred državo,« je povedal predsednik SDS in dodal, da se je v nasprotju z začetnim pesimizmom izkazalo, da ne da bi kdorkoli pošiljal kakršenkoli predloge ali osnutke koalicijske pogodbe drugim, da je po prioritetah, ki so bile suvereno poslane s strani potencialnih koalicijskih partneric, večina tega, kar si vsi predstavljamo kot ključni izziv pred to državo, zelo identična. »Šele po tem koraku smo pristopili k resnim pogajanjem in na srečo tokrat ni bilo raznih motenj v tem ciklu, ki je bil dolg tri tedne in kjer se je izkazalo, da je v primerih, ko so stranke suverene, torej ko imajo pred sabo skupno dobro in interes državo, za sabo pa interese in vrednote članstva, ki ga stranke predstavljajo, dialog možen in da je možno zelo realno sklepanje kompromisov,« je povedal Janša.
Kot je opozoril je Slovenija glede na proporcionalni volilni sistem, ki ga imamo, obsojena na koalicijske vlade, ki pa so lahko uspešne, če koalicijski partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in če so sposobni dosegati kompromise. »V Sloveniji se je to doslej že izkazalo kot možno, nekajkrat tudi kot ne, se pa strinjam s predsednikom države, da smo naredili en korak naprej k večji normalnosti,« je povedal Janša.
Po njegovih besedah so se stranke v koalicijskih pogajanjih zavedale, da pred nami ni cel mandat, da je le polovični mandat in da poleg znanih težav vsako vlado čakajo tudi neznani problemi in izzivi, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej. »Zato mnogih stvari, ki bi si jih tako moja stranka, kot tudi druge podpisnice koalicijske pogodbe želeli v pogodbi, le teh ni, saj v polovičnem mandatu mnogih stvari ni mogoče doseči in ker smo soglasni, da se je potrebno osredotočiti na ključne probleme, ki tarejo državljanke in državljane te države,« je povedal Janša.
»Na prvem mestu je stanje v slovenskem zdravstvenem, sistemu, kjer smo dorekli mnoge korake, ki jih je potrebno narediti, potem so tu izzivi, povezani z varstvom okolja, tu so problemi, ki tarejo predvsem starejšo generacijo, temu delu je koncentriranih daleč največ strateških izzivov za Slovenijo, ki je tudi socialna država in veliko teh prioritet je posvečenih reševanju problemov generacije, ki je najbolj izpostavljena. Zavedamo se, da vseh krivic iz preteklosti ni možno popraviti, še posebej ne v polovičnem mandatu, je pa treba narediti nekatere korake in k tem korakom smo se zavezali v koalicijski pogodbi,« je poudaril Janša.
Nadaljeval je: »Če ste prebrali tisto, kar smo po podpisani pogodbi izpostavili kot ključne poudarke, potem veste, da sta v ospredju decentralizacija in debirokratizacija. To sta dve skupini problemov, ki zavirata in dušita razvoj v Sloveniji in ki jih ni mogoče odpraviti s čarobno paličico. Potreben je sistemski nabor ukrepov in veliko teh ukrepov je predvidenih v koalicijski pogodbi, o mnogih smo se pogovarjali in poznamo poti do rešitev.«
Predsednik SDS je ponovno poudaril, da je pogodba, ki je bila včeraj podpisana, »pogodba štirih suverenih strank, štirih koalicijskih partnerjev, ki smo različni. Vsaka stranka ima svoj program, določene drugačne prioritete, od teh, ki so skupne in zapisane v koalicijsko pogodbo.«
»Dosežen je bil tudi dogovor, da bomo tisto, kar ni v koalicijski pogodbi, reševali s konsenzom. Še več, bilo je doseženo splošno strinjanje, da je pot, ki smo jo ubirali v mandatu 2004-2008, ko smo k sodelovanju pri sistemskih spremembah povabili opozicijo, takrat je bila stranka, ki jo je vodil gospod Pahor v opoziciji in v okviru Partnerstva za razvoj,v katerem je sodelovala njegova stranka in še ena iz opozicije, smo uskladili 53 sistemskih zakonov, ki so bili praktično sprejeti soglasno, med njimi tudi zakoni iz davčnega področja, dobra,« je povedal Janša in dodal, da je »naš namen, da tudi pri teh rešitvah, ki jih bo koalicija predlagala, če bo vlada potrjena, povabimo k sodelovanju tako opozicijo, kot oba predstavnika obeh narodnosti, še posebej, če se bodo rešitve dotikale položaja obeh manjših, italijanske in madžarske.«
Kot je povedal predsednik SDS je opravil tudi pogovor z obema pripadnikoma narodnostnih manjšin. »V izhodišču sem dejal, da od predstavnikov obeh narodnosti, ki imata specifičen položaj tudi glede na način izvolitve, ne pričakujemo, da bosta jeziček na tehtnici bodisi pri imenovanju vlade, bodisi pri kasnejših političnih odločitvah. Veseli bomo podpore, kadar bo tako ali tako dosežena večina, tako da njiju ne štejemo v potrebno večinsko podporo. Dogovorili smo se tudi, da kot je bilo običajno v naših mandatih, z njima podpišemo poseben sporazum, kjer definiramo stvari, ki jih je potrebno rešiti iz sfere zagotavljanja pogojev za normalen razvoj narodnih skupnosti,« je povedal predsednik SDS.
»Pred nami sta še dve tretjini in bo še veliko priložnosti za različne komentarje, izkoriščam pa priložnost za zahvalo za zaupanje predsedniku republike, predsednici in predsednikoma strank, ki smo podpisali koalicijsko pogodbo, da se je pred očmi imelo interese državljank in državljanov, skupno blaginjo, pred vsem tem, kar je dominiralo v medijskem prostoru. Hvala tudi tistim, ki ste vedeli, da se praktično pogajamo vsak dan, a niste predstavljali motnje v pogajanjih, saj veste, da še nobena koalicija, ki je nastala prek kamer doslej ni dobro končala,« je zaključil Janez Janša.
Skrajneži napovedujejo demonstracije
Medtem pa so na twitterji začela krožiti vabila na množične shode proti “koaliciji sovraštva”. Očitno je, da skrajni levičarji že pričenjajo z novodobno “jogurtno revolucijo”…
Tednik Mladina je objavili poziv na proteste koalicije sovraštva proti Janezu Janši. Proteste napovedujejo za jutri pred prostori strank SMC in DeSUS. Naslavljajo sicer organizatorji razloge za proteste obratno: sovraštvo očitajo drugim.
A to je običajna propaganda manipulacija, da drugim očitaš lastno ravnanje. Vabilo je takšno:
Protesti so nadaljevanje številnih medijskih in političnih pritiskov zadnje tedne proti zamenjavi oblasti, o čisto zadnjih večjih je ta teden poročal časopis Delo, ki je trdil, da so iz Šarčeve LMŠ več kot pet poslancev SMC, vsakega izbranega posebej, povabili, naj se jim pridružijo, če ne morejo podpreti koalicije Janeza Janše. Izbranim poslancem so povedali, da od njih ne pričakujejo včlanitve v LMŠ, ampak naj le kandidirajo na listi LMŠ.
A zdi se, da jim je “akcija” nakupov poslancev spodletela.
Šefa SMC Zdravka Počivalška pa naj bi klical sam nekdanji predsednik republike Milana Kučana, ki pa časopisu Delo ni potrdil, da bi Počivalška klical, da bi Janši onemogočil prevzem oblasti.
Počivalšek, ko je novinarjem odgovarjal na vprašanje, ali ga je Kučan res klical, tega ni potrdil. Povedal je, da je za nasvet kvečjemu sam klical koga.
Več o tem si lahko preberete TUKAJ.
