-2.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

Fiskalni svet zelo kritičen do dejanj vlade ter proračuna: Obstaja tveganje, da sredstva ne bodo namenjena blažitvi draginje in energetske krize!

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Realizacija dodatno potrjuje oceno, da je sprejeti rebalans nerealističen,” so danes zapisali v fiskalnem svetu. Hkrati opozarjajo na tveganje, da vlada sredstev interventne zakonodaje ne bo namenjala blažitvi posledic draginje in energetske krize.

Realizacija letošnjega proračuna do oktobra potrjuje oceno fiskalnega sveta, da z rebalansom niso bile ustrezno prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v oktobra lani sprejetem proračunu. “Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev,” so ocenili v najnovejši mesečni publikaciji.

Dosedanja realizacija proračuna po njihovih navedbah potrjuje njihovo oceno, da je rebalans nerealističen in da ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. “Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu,” so poudarili.

Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa proračuna po njihovem kaže, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih leta realiziranega kar 1,76 milijarde evrov primanjkljaja, od tega 1,16 milijarde evrov nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.

Tveganje, da vlada sredstev ne bo namenjala draginji
Fiskalni svet je ocenil še, da se z izhodnim covidnim zakonom nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljala. “To nakazuje na tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo,” so opozorili. “Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance,” so izpostavili v fiskalnem svetu.

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih 10 mesecih letos znašal 283 milijonov evrov, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 465 milijonov evrov. Prihodki so bili brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje medletno višji za 18,2 odstotka. Odhodki so bili brez upoštevanja teh učinkov medletno višji za 10,2 odstotka. Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za protikoronske ukrepe od marca 2020 do konca oktobra letos znaša 5,47 milijarde evrov, od tega v prvih 10 mesecih letos 672 milijonov evrov. Glede na rebalans naj bi bilo v celem letu za te ukrepe namenjeno za slabe 1,1 milijarde evrov, kar pomeni, da bi bilo do konca leta porabljenih še 415 milijonov evrov, so navedli v fiskalnem svetu. Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu so ocenili na 440 milijonov evrov. V zadnjih dveh mesecih leta naj bi bilo realiziranega še nekoliko manj kot 200 milijonov evrov. Skupni neposredni učinek vseh dosedanjih draginjskih ukrepov v letošnjem letu pa so ocenili na okoli 760 milijonov evrov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine