-7.8 C
Ljubljana
sreda, 8 februarja, 2023

Fiskalni svet vnovič o nerealističnem proračunu, ekonomist Anže Burger opozarja na možnost recesije

Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)

Fiskalni svet vnovič opozarja na nerealističnost proračuna. Z njihovo oceno se strinja tudi ekonomist dr. Anže Burger, ki meni, da glede na makroekonomske razmere, kjer se spopadamo z visoko inflacijo in izredno nizko brezposelnostjo, razmere zahtevajo previdnejšo fiskalno politiko zaradi visokih tveganj za naslednje leto in grozeče recesije. Vlada je za leto 2023 napovedala sprejem novega svežnja ukrepov v vrednosti 1,2 milijarde evrov, kar po oceni fiskalnega sveta pomeni, da v primeru, da je ta ocena realistična, v sprejetem proračunu ni več prostora za sprejem dodatnih ukrepov.

Za blažitev posledic draginje je bilo letos iz proračuna izplačanih 330 milijonov evrov, decembra jih bo še 100 milijonov. Za leto 2023 vlada napoveduje za več kot milijardo evrov novih ukrepov. Če je ta ocena realna, bo celotna rezerva za ta namen izkoriščena in prostora za morebitne dodatne ukrepe ne bo več, opozarja fiskalni svet.

Doslej sprejeti ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje v letu 2023 so po oceni fiskalnega sveta vredni okoli 700 milijonov evrov. Od tega znaša učinek na državni proračun 428 milijonov evrov predvsem v obliki izpada prilivov zaradi nižjih DDV in trošarin za električno energijo in energente. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih 11 mesecih letos znašal 562 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 in draginje bi imel presežek v višini 298 milijonov evrov. Fiskalni svet je tako ponovil svojo oceno, da je jeseni sprejeti rebalans nerealističen. Za leto 2022 je namreč z njim določen primanjkljaj v višini nekaj nad dvema milijardama evrov, kar pomeni, da naj bi ga bilo samo v decembru realiziranega skoraj 1,5 milijarde evra.

V prvih enajstih mesecih so bili proračunski prihodki medletno višji za 16 odstotkov in to brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje. Visoka rast je delno posledica učinka osnove, saj so bili v prvih mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, deloma zaradi hitrega okrevanja domačega povpraševanja, pomembno pa k rasti prispeva tudi višja inflacija. Ob tem so znatno nižji od načrtovanih v rebalansu predvsem prihodki od EU sredstev. Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa so bili v prvih enajstih mesecih medletno višji za desetino. Samo v decembru bi porabljena poraba, to je brez covidnih ukrepov in draginje, po izračunih fiskalnega sveta znašala okoli 2,3 milijarde evrov, kar je okoli 1,3 milijarde evra več kot v povprečju prvih enajstih mesecev. Fiskalni svet je kritičen do nadaljevanja prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin, ko se ob pripravi proračunskih dokumentov oblikuje neupravičeno velik manevrski prostor za porabo.

Burger: V primeru, da rezerv ne ostane, obstaja možnost recesije
“Glede na makroekonomske razmere, kjer se spopadamo z visoko inflacijo in izredno nizko brezposelnostjo, razmere zahtevajo previdnejšo fiskalno politiko, saj obstajajo velika tveganja za naslednje leto o tem, ali bo prišlo do recesije ali ne, zato je prav, da se v proračunu oblikujejo neke rezerve. Tak obseg in taka rast načrtovanih odhodkov za naslednji dve leti je previsoka,” meni ekonomist dr. Anže Burger, ki je za prihodnost napovedal dva možna scenarija. V prvem scenariju obstaja možnost, da do recesije ne pride, “v tem primeru bi bilo nujno treba zmanjšati finančne izdatke pod načrtovane, sicer bo sledila dolgo vztrajna inflacija in padec konkurenčnosti države”, trdi Burger in dodaja, da težave že obstajajo na tekočem računu, saj se je bilanca že prevesila iz velikega presežka zdaj že na primanjkljaj, kar pomeni, da se država ponovno neto zadolžuje v tujini, torej celotno gospodarstvo. “Tukaj je potem zopet nevarnost vzpostavitev nekih makroekonomskih neravnotežij, ki smo jim bili priča pred letom 2008,” spomni Burger.

Burger kot drugi možni scenarij izpostavi situacijo:  če do recesije le pride, pa to pomeni “neugodno kombinacijo nizke rasti in visoke inflacije, stagflacije, ki pa je zelo zakomplicirana glede denarne fiskalne politike, ki bi morala biti reflektivna, tako bi postala ekspanzivna“. Posledično sledi visok javni dolg in vztrajanje inflacije ter nizka gospodarska rast oziroma padec blaginje za potrošnike.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine