Finančnik Janez Šušteršič o delu vlade: veliko je pompa, rešitve pa konfuzne!

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

“Že pri posamezni reformi niso sposobni priti v tričetrt leta do nekih konkretnih idej, hkrati pa reforme na toliko področjih, kot se jih lotevajo, zahtevajo izjemno usklajenost med tem, kaj delaš na enem področju in kaj na drugem, sicer je lahko na koncu zmeda popolna. Res ne vem, kako bodo usklajevali ideje, ki niso domišljene,” je glede delovanja Golobove vlade dejal ekonomist Janez Šušteršič. 

V tokratni oddaji Ura moči na Planet TV je TV voditelj Bojan Požar gostil nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Osrednja tema je bila napoved davčne reforme, ki jo je pretekli torek na Brdu pri Kranju naznanila vlada Roberta Goloba. Uvodoma sta se dotaknila splošnega orisa Golobove gospodarske politike. Šušteršič je prepričan, da gre za levo gospodarsko politiko, zlasti ko je govora o predlaganih rešitvah. Na to kaže tudi kritika Mladine in Glasu ljudstva. Vlada se ravno tako se ni znebila vseh “dvoživk” v zdravstvu, kar bi ugajalo Levici. Politik, ki odstopa od norme, je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Šušteršič je izpostavil tudi namero za obdavčitev regresov. Prepričan je, da Levica nima takšnega vpliva v vladi, kot se ji ga pripisuje. Kot primer je navedel zdravstveno reformo, kjer koncept najmanjše koalicijske partnerice ni prevladal. Požar je spomnil tudi na področje vojske … Bešič Loredan potihoma kljub koalicijski pogodbi zagovarja prepričanje, da mora imeti zasebni sektor določeno vlogo v zdravstvu določeno vlogo.

Predvsem morata javni in zasebni sektor med seboj sodelovati in se ne strogo ločevati, kot meni Levica. Šušteršič je spomnil tudi na neuradno informacijo – da bi zdravstveni minister podržavil Zavod za zdravstveno zavarovanje, kar bivši minister podpira. “Absurdno je, da je tam pet milijard evrov, na katere minister, ki je za področje zdravstva odgovoren, nima nobenega vpliva,” je še pojasnil. “Gotovo je Bešič Lordan napovedal več stvari, s katerimi Levica ni zadovoljna,” je še opazil Šušteršič. Požar pa se je znova vrnil h konferencam na Brdu pri Kranju, po katerih Golobova vlada večinoma napoveduje, kaj bo storila, rezultati pa niso vidni. Sogovorca sta ugotovila, da gre bolj za piarovsko potezo kot resne namere. Dogodek je izobraževalne narave za ministre, kar je dobra stvar. “Tudi to, da se skušajo poenotiti glede splošnih usmeritev teh reform – to se mi zdi zelo v redu, tako se ti procesi začnejo, ampak to so procesi zanje, za notranjo javnost.” 

Po naknadnih izjavah pa lahko ugotovimo, da konkretnih dogovorov niso sprejeli. “Golob konkretnega po teh sestankih nima kaj dosti. Tudi dva meseca po napovedi zdravstvene reforme še vedno ne vemo, kaj bo v tej zdravstveni reformi. Gre za izobraževalna srečanja …” je glede vladnih dogodkov prepričan Šuštaršič. “Mi smo večkrat pripravljali kakšne reforme. In na ministrstvu in pred tem, ko sem bil v odboru za reforme na Umarju. Vedno smo želeli konkretno doreči med seboj, kaj želimo konkretno narediti, tako na ministrstvu kot znotraj vlade. Toda to so bili sestanki, ki niso bili za v javnost. Ko smo imeli to narejeno, smo se dobili s piarovci, s katerimi smo se dogovorili, kaj so ključne zadeve, ki jih želimo komunicirati, kako jih želimo komunicirati itd. In zatem se je šlo s tem v javnost. Ne pa da ti komuniciraš in promoviraš izobraževalno srečanje na Brdu! To ne gre! To je teambuilding! Oni imajo na Brdu seminarje!” 

Vlada deluje kaotično: najprej je plače obremenila, zatem bi jih razbremenila!
Sogovorca sta se dotaknila tudi napovedi, da se Slovenija podaja na pot največjega investicijskega cikla doslej, ob tem pa omenila pičlih 100 milijonov evrov, kar je po voditeljevih besedah malo za Slovenijo. Požar: “On je ekonomist, pa kljub temu reče nekaj tako bizarnega, saj vendar pozna te številke?” Šuštaršič: “Če bi poznal, potem ne bi rekel, kar je rekel. On nima teh številk v glavi. Po mojem je težava v tem, da je Golob sedaj “veliki menedžer” vlade in kot takšen prepričan, da ga imajo ljudje radi. Še vedno je prepričan, da ga 60 odstotkov ljudi v državi podpira, zato ker ni Janez Janša … In kamor koli pride ima v skladu s to “menedžersko logiko” občutek, da mora ljudem ponuditi nekaj konkretnega. Ponudi pa jim tisto, kar mu v danem trenutku pade na pamet.” Kot primer je Šuštaršič navedel 600 evrov dodatka. Podoben primer je tudi Golobova populistična izjava, da bo država odkupila vse slovensko žito. Pogosto se pojavljajo prehitre napovedi. Gre za metodo dela in funkcioniranja Golobove osebnosti, kar pa za premišljene reforme ni dobro. Potrebno je biti natančno seznanjen s tem, kaj se želi z določeno reformo doseči, šele zatem pa zadevo usklajevati z javnostjo.

Tipičen primer je davčna reforma: prvega pol leta se je vlada ukvarjala s popravljanjem domnevne škode Janševe vlade in v tem okviru je bila povečana obremenitev dela, sedaj pa pravijo, da je delo davčno preobremenjeno. Šuštaršič: “A niste tega vedeli že jeseni, vsi drugi smo to vedeli, kaj vendar počnete?! Podobno je z Bešič Loredanovimi “akcijami” na področju zdravstva, ki morda niso bile slabo zamišljene, vendar niso dale pričakovanih rezultatov.” Podoben polom je bilo dvigovanjem plač posameznim sektorjem, ko se je nedavno zgodil “punt” celotnega javnega sektorja. Bolj smiselno bi bilo v začetku počakati in zadeve temeljito pripraviti, se pogovoriti. Šuštaršič je vlado tudi pohvalil: “To, kar so naredili in je meni všeč: olajšave so nadomestili z odbitkom in to, da se socialni transferji vključijo v osnovo za dohodnino, kar se mi zdita odlična predloga, glede tega jih lahko pohvalim. Za vse ostalo pa še oni sami ne vedo, kaj bi radi … Imajo interne analize, interne dokumente, o katerih želijo imeti javno razpravo!”

Ni usklajenosti med posameznimi idejami
Koalicija niti sama ne ve, koliko dohodnine želi pobrati. Sicer pa so zadeve o tem, kako urediti področje davkov v Sloveniji, že dolgo znane. Tudi glede finančnega ministra Klemna Boštjančiča sta se strinjala, da področja makroekonomije ne obvlada povsem. Vladi primanjkuje sistemski pogled … Ima precej parcialen pogled na finance. Zadeve se ureja preveč “po domače”. Šušteršič: “Že pri posamezni reformi niso sposobni priti v tričetrt leta do nekih konkretnih idej, hkrati pa reforme na toliko področjih, kot se jih lotevajo, zahtevajo izjemno usklajenost med tem, kaj delaš na enem področju in kaj na drugem, sicer je lahko na koncu zmeda popolna. Res ne vem, kako bodo usklajevali ideje, ki niso domišljene.” Kot primer neusklajenosti je navedel področje plačne reforme. Za konec je Šušteršič izpostavil tudi primera Janševe in Jankovićeve vlade, s katerima je sodeloval. V Janševi so se s področjem financ ukvarjali izkušeni ljudje, v primeru druge pa se je pogosto improviziralo, toda kljub temu so bili vsi predlogi sprejeti. Nikogar ni zares zanimalo, kaj je vsebina predlogov. In na podoben način deluje Golobova vlada.