-2.9 C
Ljubljana
torek, 24 decembra, 2024

Evtanazija kot danajski dar vlade Slovencem – če menite, da ne morete več živeti, zaprosite za injekcijo…

Piše: Blagovest.si

Tretji maj, praznik apostolov sv. Filipa in Jakoba (mlajšega), je bil letos tudi dan četrtega protestnega shoda upokojencev. Ki je bil hkrati tudi prelomen – vsaj glede na dogajanje, ki je temu sledilo. 

(Režimski) Mediji se seveda še vedno ukvarjajo z vprašanjem, kdo stoji za protesti, čigav je Pavel Rupar in kdo organizira (ter financira) avtobusne prevoze. Češ imamo opravka z “globoko državo”, tako rekoč kletno državo SDS, ki ruši naš ustavni red, nagaja vladi in zlorablja socialne stiske ljudi za svojo politično agendo. Tako nas v tem času prepričuje medijski mainstream. Kar ni nič novega, saj podobno poslušamo in beremo že kakih trideset let.

Pavla Ruparja poznam že dovolj dolgo, da lahko povsem mirno rečem, da ni nek blefer, ki bi se pojavil od ne vem kje. Za seboj ima hudo bolezen in zapor. Tudi sam je javno povedal, da je bil “baraba”. Iz aktivne politike, od katere je imel nazadnje več škode kot koristi, se je umaknil že pred več kot petnajstimi leti. Njegov veliki “comeback” se torej ni zgodil iz nekih koristoljubnih nagibov. Marsikdo bi rekel, da je morda to novi Peter Amienski, tisti pridigar, ki je pred tisočletjem pozival h križarskih pohodom, potem ko se je sam prepričal o velikem trpljenju kristjanov v Sveti deželi (tako romarjev kot tamkajšnjih krščanskih prebivalcev, ki so padli v nemilost otomanskih zavojevalcev). Sam sem za Petra Amienskega prvič slišal v dijaških letih, ko sem si v svoj zvezek zapisal dve njegovi lastnosti, ki nam jih je predočil profesor: da je bil “baraba” in “odličen govornik”.

In treba je priznati, da je tudi Pavel Rupar – soimenjak slavnega apostola narodov, ki je bil najprej preganjalec kristjanov – učinkovit in nadarjen govornik. Ki ne sovraži. Pove pa resnico, ki je lahko zelo grenka. In prav zaradi nje je na zadnjem shodu dregnil v osje gnezdo vladajoče nomenklature.

foto: Matic Štojs Lomovšek

In za kaj gre? Rupar je dregnil v eno od “svetih krav” trenutno najbolj vročega projekta sedanje vladajoče elite: v Biserko Marolt Meden, sicer svetovalko predsednice republike Nataše Pirc Musar in nekdanje predsednice društva Srebrna nit, ki prebivalcem Slovenije ponuja evtanazijo kot mačka v žaklju. Vse pod pretvezo “humanega umiranja”, češ da bi lahko tu zdravniki pomagali tudi s kakšno injekcijo. Si predstavljate to norost? Medtem ko starostniki iz držav, kjer je evtanazija že uzakonjena, dobesedno bežijo (denimo iz Nizozemske na drugo stran meje, v Nemčijo, kjer so zakonsko varni pred tem, da bi jih kdo “pomotoma” evtanaziral) in ko je že znano, kakšne zlorabe lahko prinese takšen projekt, se naša oblastna elita ogreva točno za to nesrečno Mengelejevo dediščino. In predsednica republike seveda podpira to norost, kar je v teh dneh tudi sama direktno priznala. Po njeno pomeni to uresničevanje človekovih pravic, da bi zdravniki, ki so po Hipokratovi prisegi dolžni varovati življenje, sedaj le-tega uničevali.

Več preberite TUKAJ

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine