2.6 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Evropska poslanka Romana Tomc v intervjuju za Demokracijo: Sama podpiram strpno in k spravi usmerjeno politiko, ki enako obravnava vse žrtve totalitarnih sistemov

Pogovarjali smo se z evropsko poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke Romano Tomc, ki v Evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). Dotaknili smo se aktualnega političnega dogajanju in področij, s katerimi se v Evropskem parlamentu ukvarja.

 

Očitno je, da smo že globoko v predvolilnem času. Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podpisal odlok o razpisu volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Te bodo 26. maja, kot rok, ko bodo začela teči volilna opravila, pa je Pahor določil 25. februar. Ob tem je presodil, da bodo to najpomembnejše volitve v Evropski parlament po letu 1979, ko so potekale prvič. Se strinjate z njim?

Vsake volitve so pomembne. Strinjam pa se, da letošnje še toliko bolj, in sicer tako za Evropski parlament kot tudi za našo politično skupino. Zaznati je namreč splošno nezadovoljstvo s soočanjem z izzivi, predvsem kar zadeva prihodnost EU. Ljudje bodo to nezadovoljstvo izkazali tudi na volitvah. V zadnjih nekaj mesecih ostaja odprtih še precej pomembnih vprašanj, ki bodo krojila prihodnjih nekaj let. Naj omenim samo brexit, vprašanje varnosti in varovanje schengenskih meja, ilegalne migracije, vse več pozornosti pa namenjamo tudi socialnim vprašanjem. Socialni sistemi so zaradi vsega navedenega pod velikim pritiskom, kar kliče k nujni akciji v vsaki državi posebej in tudi skupaj na ravni EU. V Bruslju je čutiti predvolilno ozračje, saj si vsi želimo pred koncem mandata čim več stvari izpeljati do konca.

Po Pahorju utegnejo letošnje evropske volitve nagniti tehtnico in določiti smer prihodnjega razvoja Evropske unije bodisi v večjo in močnejšo povezanost EU bodisi v manjšo in šibkejšo EU.

Mnogi napovedujejo, da se bo ravnovesje moči v Evropskem parlamentu spremenilo, kar gre pripisati naraščajočemu nezadovoljstvu, nerazumevanju in posledično evroskepticizmu. Ti bodo zagotovo vplivali na volilni izid in število poslancev posameznih političnih skupin. Vendar pa evroskepticizem ni prava rešitev, evroskeptiki ne verjamejo v vrednote, ki jih Evropska unija zagovarja, ne verjamejo v to, da smo skupaj močnejši, in ne vidijo prihodnosti v povezovanju in integraciji. Vnašanje razdora v EU ni prava smer, gre za populistično idejo, ki marsikomu na domačem parketu prinaša politične točke, skupnosti pa dela ogromno škodo. Z največjimi izzivi se bomo lahko soočili le kot skupnost. Močnejša Evropska unija je prava odločitev.

Bodo volivci torej odločali med federalisti in suverenisti?

Volivci bodo odločali med kandidati, ki se zavzemajo za skupno prihodnost in močnejšo EU, v kateri bo imela svoje mesto tudi Slovenija, in kandidati, ki vnašajo razdor ter na prvo mesto namesto skupne prihodnosti postavljajo lastno prepoznavnost na domačem parketu.

Ta teden je v medijih odmevala izjava predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija v Bazovici pri Trstu, ki je izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina, in da kdor zanika ta pojav, je pravzaprav sostorilec vsega, kar se je zgodilo. Zatrdil je tudi, da je tu »na tisoče nedolžnih žrtev, ki so jih ubili zato, ker so bili Italijani«, žrtve pobojev pa je označil za »žrtve vojne in protiitalijanskega sovraštva, ki so jih ubili vojaki z rdečo zvezdo na kapi samo zato, ker niso spustili italijanske zastave«. Ob tem je še dodal, naj »živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija«. Med slovenskimi levičarji je ta izjava povzročila neverjeten val ogorčenja. Zakaj? Morda tudi zato, ker je omenil rdečo zvezdo?

Besede, ki jih je izrekel Antonio Tajani, so zares nesprejemljive. Takšne nepremišljene izjave po nepotrebnem vnašajo nemir, posebej ker je to poglavje zgodovine med Italijo in Slovenijo končano. Izjava ima tudi po mnenju kolegov iz naše in hrvaške delegacije Evropske ljudske stranke elemente teritorialnih pretenzij in revizionizma zgodovine, zato smo od predsednika evropskega parlamenta za izrečeno zahtevali opravičilo. Gospod Tajani se je na zadnjem plenarnem zasedanju na našo pobudo srečal z nami in tudi opravičil. Poudaril je, da obžaluje besede, ki so prizadele številne ljudi, in da si vse oblike totalitarizmov zaslužijo odločno obsodbo, žrtve vseh pa je treba obravnavati z enakim spoštovanjem. Vprašanje zmage nad fašizmom je civilizacijsko dejstvo, kot je tudi izkazovanje časti vsem nedolžnim žrtvam, tako komunističnega kot tudi fašističnega nasilja. Odziv levice na sporno izjavo pa je po mojem mnenju izjemno populističen, vsebuje ogromno sovraštva in razdora. Sama podpiram strpno in k spravi usmerjeno politiko, ki enako obravnava vse žrtve totalitarnih sistemov, saj gre v vseh primerih za nedopustne zločine nad človeškimi življenji.

Celoten intervju si lahko preberete v novi Demokraciji!

Zadnje novice

Sorodne vsebine