9.4 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Eva Irgl opozorila, da so se gospodarski ukrepi vlade izkazali za neustrezne

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

“Kljub zelo visokemu skupnemu znesku predvidene pomoči gospodarstvu pa predstavniki gospodarstva in delodajalcev jasno opozarjajo, da Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema, visokih ponudb za zakup elektrike za leto 2023, saj uredba Vlade RS o mehanizmu določanja cen na ponudbe ni vplivala, zato bo tudi učinek zakona izjemno skromen oziroma nezadosten,” je na bistvo problema opozorila poslanka SDS Eva Irgl. 

“Ohranitev nemotenega poslovanja gospodarskega sektorja je v času, ko se soočamo z energetsko krizo oziroma posledicami energetske krize, ključnega pomena za državo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Slovenijo pričakuje, da bo rast bruto domačega proizvoda z letošnjih pet odstotkov leta 2023 padla na 0,5 odstotka,” je v svojem razmišljanju na Facebooku uvodoma zapisala poslanka SDS Eva Irgl. V nadaljevanju je navedla, da je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v mesecu novembru 2022 letna rast cen 10-odstotna (v istem obdobju lani 4,6-odstotna), povprečna letna rast cen pa 8,7-odstotna. Mesečna inflacija je bila v novembru 2022 za 0,9 % višja kot v mesecu oktobru 2022. Kot je še zapisala, je bila prav tako letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 10,8-odstotna (v prejšnjem novembru 4,9- odstotna).

“Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,4 odstotne točke, zvišali dražji naftni derivati: cene tekočih goriv so zrasle za 7,6 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 5,7 %. Hrana se je podražila za 0,9 % in k mesečni inflaciji prispevala 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imele še višje cene opreme za šport (za 13,2 %), trdih goriv (za 6,5 %), storitev v zdravstvu (za 2,5 %) ter oblačil in obutve (za 1,9 %). 0,2 odstotne točke so prispevale vse preostale mesečne podražitve,” je še navedla Irglova ter dodala, da je Vlada RS v zadnjih mesecih sprejela Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina ter novelo Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki sta skupaj zagotovila okoli 86 milijonov evrov pomoči gospodarstvu.

Po opažanju poslanke SDS Eve Irgl so se vladni ukrepi izkazali za preskromne glede na razmere in potrebe gospodarstva. (Foto: STA)

Vendar so se po njenem opažanju navedeni ukrepi izkazali za preskromne glede na razmere in potrebe gospodarstva. “Vlada RS je nato sprejela in v DZ poslala predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki naj bi imel finančne posledice za državni proračun v višini 975 mio evrov. Kljub zelo visokemu skupnemu znesku predvidene pomoči gospodarstvu pa predstavniki gospodarstva in delodajalcev jasno opozarjajo, da Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema, visokih ponudb za zakup elektrike za leto 2023, saj uredba Vlade RS o mehanizmu določanja cen na ponudbe ni vplivala, zato bo tudi učinek zakona izjemno skromen oziroma nezadosten,” je še opozorila.
Subvencije ne rešujejo problema: podjetja bodo plačevala mnogokrat višjo ceno elektrike kot tuji konkurenti

V nadaljevanju je spomnila, da so Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenje in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije v pozivu predsedniku Vlade RS in pristojnim ministrom med drugim sporočili: “Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Tako bodo prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi.” Navedene napovedi so po njenem skrb vzbujajoče, ob tem pa Vlada RS sprejema ukrepe, ki se v praksi niso izkazali kot ustrezni, saj se je inflacija v mesecu novembru 2022 ponovno dvignila, napoved OECD glede rasti bruto domačega proizvoda za naslednje leto pa se je občutno poslabšala.

Vlada RS po mnenju Eve Irgl ne prisluhne stališčem predstavnikov delodajalcev in predstavnikov gospodarstva. Ljubljana, Cankarjev dom. Odprtje Kariernega sejma v organizaciji zaposlitvenega portala MojeDelo.com. (Foto: sta)

Prav tako pa Vlada RS po njenem ne prisluhne stališčem predstavnikov delodajalcev in predstavnikov gospodarstva. Zato je na Vlado RS naslovila naslednja vprašanja: 1. Katere ukrepe bo Vlada RS sprejela za znižanje oziroma preprečitev ponovnega dviga inflacije v Republiki Sloveniji? 2. Zakaj Vlada RS sprejema ukrepe, ki imajo velik učinek na javne finance, na način, ki ga predstavniki delodajalcev in gospodarstva ne ocenjujejo kot učinkovitega? 3. Kako bo Vlada RS zagotovila slovenskim podjetjem primerljive cene električne energije, kot jih imajo in bodo imeli njihovi konkurenti v sosednjih državah? 4. Kakšno je stališče Vlade RS Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede napovedi občutnega padca bruto domačega proizvoda v letu 2023? 5. Kakšne (če kakšne) ukrepe še načrtuje Vlada RS za ohranitev delovnih mest in omilitev posledic energetske krize za gospodarstvo?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine