Dve vladi, dve različni Sloveniji

Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)

Počasi se bliža prva obletnica Golobove vlade, hkrati pa minevajo tri leta, odkar je zaprisegla 13. slovenska vlada – tretja desnosredinska vlada pod vodstvom Janeza Janše. Videti je kot neki drugi svet, ko nam je še vladala Janševa koalicija. Kot da smo le še slabo leto nazaj imeli “odrasle v sobi”, zdaj pa se pogrezamo v revščino, kaos, brezupje in letargijo. Videti je, kot da je ta vlada na oblasti že desetletja, sodeč zgolj po škodi, ki jo je povzročila. Pripravili smo kratek seznam ukrepov prejšnje in sedanje vlade, ki kaže, kakšna vrzel vlada med obema. Kot dva različna planeta – planet kompetentnosti in planet nepotizma. 

Vlada Janeza Janše je prevzela oblast 14. marca 2020 v najslabšem možnem trenutku – podobno kot prejšnja desna vlada 2012, ki je prevzela oblast sredi finančne krize. Konec februarja je namreč izbruhnila pandemija koronavirusne bolezni, Šarčeva vlada je pobegnila in za sabo pustila opustošen zdravstveni sistem in prazna skladišča, maske pa poslala na Kitajsko. Takoj na začetku je morala vlada pošteno poseči v sistem, da je preprečila najhuje – popolni kolaps.

Devet protikoronskih paketov Janševe vlade, morje in sonce Roberta Goloba
Kljub nagajanju vlade je sprejela devet protikoronskih paketov, ki so bili namenjeni pomoči prebivalstvu in gospodarstvu. Slovenija je bila praktično edina država, ki je s PKP-ji naslovila vse. Protikoronski paketi so veliko pripomogli tudi pri hitrem okrevanju Slovenije, zato je država v pozitivnem smislu bistveno presegla napovedi, dane ob začetku epidemije. Takrat se je Sloveniji napovedoval padec BDP okrog povprečja Evropske unije za 7 odstotkov. Konec leta so napovedovali 120 tisoč brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni. Padec BDP je pod povprečjem EU, brezposelnost tudi. Ob koncu leta je bil dejanski padec BDP več kot 20 odstotkov nižji od napovedi, številke o brezposelnih pa kažejo, da smo korono preživeli z zgodovinsko nizko brezposelnostjo.

Da se je vlada izredno uspešno spopadla s koronakrizo, pričajo tudi podatki The Economista, ki so Sloveniji namerili drugo mesto med najuspešnejšimi državami EU v času koronakrize.

Kljub temu so mediji, akademija, skrajno leva civilna družba in opozicija skupaj izkoristili priložnost za napad na njim ideološko neljubo vlado in naredili neverjeten fantazijski konstrukt o koronski represiji vlade (čeprav so bili slovenski ukrepi mnogo milejši od tistih v državah t. i. jedrne Evrope). To so strici vzporednega mehanizma izkoristili v svoj prid in ustanovili stranko, ki je ponujala “svobodo” pred koronskimi ukrepi – se pravi Gibanje, ki je temeljilo na antiznanosti, narcizmu in psihopatiji množic, ki so jim začeli presedati (nujni) varnostni ukrepi.

Nova vlada je državo prevzela v času, ko jo je prejšnja vlada tako rekoč očistila pandemije koronavirusne bolezni. Kljub temu je bolezen pri nas vztrajala dlje kot drugje (dolgo časa smo bili celo evropski rekorderji po novih okužbah, a se v medijih ni o tem nihče pogovarjal). Kar nekaj sta pri tem doprinesla tudi predsednik vlade Robert Golob z izjavami, da sta slana voda in sonce dober preventivni eliksir proti covidu, in minister za zdravje, ki je mimo vseh znanstvenih norm govoril, da cepiva “na žalost niso učinkovita” – takrat se je povsem ustavila akcija cepljenja populacije, cepivo pa smo morali izvoziti v Bosno in Hercegovino.

Črpanje kohezijskih sredstev pod Janšo rekordno, pod Golobom porazno
Posebno poglavje je črpanje kohezijskih sredstev, ki je se v desnih vladah magično popravilo, potem pa v levih – kakšno naključje – strmoglavilo.

Prejšnja vlada je na področju črpanja evropskih sredstev naredila velik korak naprej v primerjavi s preteklimi leti. Leta 2020 je bil namreč dosežen najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014–2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90 %. Počrpanih je bilo 101,4 milijona evrov evropskih sredstev od 112,5 milijona evrov načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal kar 93 %. V letu 2021 se je trend črpanja evropskih sredstev še dodatno stopnjeval in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo v višini 217,4 milijona evrov.

Poleg tega je ekipa s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu julija 2020 z Evropsko komisijo dosegla zgodovinski dogovor glede razpoložljivih evropskih sredstev do leta 2030. Za izvajanje večletnega finančnega okvira 2021–2027 je Slovenija izpogajala 432 milijonov evrov več, kot je bilo predvidenih leta 2018.

Slovenija je bila leta 2021 že štiri odstotne točke nad povprečjem EU. Videti pa je bilo tudi, da je bilo leto 2020 prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in je bila od takrat pri črpanju sredstev nadpovprečna, je pisal Slovenec.

Potem pa je takoj po prevzemu vlade Roberta Goloba očitno šlo nekaj narobe. Uradna statistika Evropske komisije namreč kaže, da Slovenija še ni izpolnila nobenega od reformnih mejnikov, ki so med pogoji za financiranje načrta za okrevanje.

“To je uradna statistika Evropske komisije, po kateri Slovenija še ni izpolnila nobenega od reformnih mejnikov, ki so med pogoji za financiranje načrta za okrevanje,” je zapisal na Twitterju dopisnik Dela Peter Žerjavič in dodal, da so v težavah tudi številne druge države, črpale še niso niti petine sredstev. Neizpolnjene mejnike oziroma cilje imajo tudi države, kot so Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska – vendar pa omenjene države že leta 2020 v času pogajanj o 800-milijardnem svežnju niso bile posebno zainteresirane za hitro financiranje.

Že sredi avgusta 2022 so mediji poročali, da je Slovenija pri črpanju sredstev od aprila, ko je vodenje vlade prevzel Robert Golob – torej le v štirih mesecih – padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU pri absorpciji ESIF skladov 2014–2020. Razvidno je bilo, da absorpcija v Sloveniji najbolj zaostaja za povprečjem EU pri kohezijskem skladu, kjer gre zlasti za sofinanciranje večjih infrastrukturnih projektov na področju okolja, prometa in energetike.

Pod Janševo vlado ugodna gospodarska klima, pod Golobom smo na robu prepada
Konec februarja 2020 je bilo v Sloveniji registriranih 64.783 brezposelnih, kar je 26,4 odstotka manj kot februarja 2021. V zgodovini države je bilo manj brezposelnih samo leta 2008 v času druge Janševe vlade. Za primerjavo, konec leta 2019, v času vlade KUL, je bilo 75.292 brezposelnih.

V času prejšnje vlade so bonitetne agencije ohranjale bonitetno oceno Republike Slovenije nespremenjeno, agencija Moody’s je v začetku oktobra 2021 bonitetno oceno celo zvišala. Slovenija je s tem dokazala, da ostaja za tuje investitorje še naprej zaupanja vredna država.

Razlogi za ugodne projekcije makroekonomskih kazalcev so bile po navedbah agencij med drugim tudi v učinkovitih ukrepih vlade, zaradi katerih je bila zaustavitev gospodarstva relativno kratka, in v obsežnih podpornih programih, ki zmanjšujejo posledice epidemije na trgu dela in pomagajo vzdrževati financiranje gospodarstvo.

Vlada Janeza Janše pa se ni ustavila le pri tem, da gospodarstvo zaščiti pred pandemijo, ampak se je pripravljala tudi na rast in dvig konkurenčnosti države. Ključna pri tem je bila dohodninska reforma, ki ji je takratna opozicija (ironično skupaj s sindikati) močno nasprotovala, saj so trdili, da bo povzročila nepopravljivo proračunsko luknjo. Z Janševo dohodninsko reformo bi povprečen državljan do leta 2025 zaslužil 7500 evrov več – Robert Golob pa je s svojimi svetovalci očitno menil, da bi povprečni državljan to vsoto zapravil le za neumnosti, in je že pred volitvami napovedal, da bo Janševo reformo ukinil.

Že pred volitvami je torej napovedal – da bo vsem znižal plače. In je nato obljubo tudi držal. Dohodninske reforme Janševe vlade ni več, od 1. januarja 2023 vsi delovni ljudje zaslužijo manj, medtem pa vlada že išče nove vire za polnjenje državne blagajne – nove domislice iz včerajšnjega sestanka koalicije so grozljive in dih jemajoče: govorijo o obdavčenju malice, prevoza, govorijo o progresivni obdavčitvi nepremičnin in kapitala – kot da bi sestavljali lestvico ukrepov, ki bodo pregnali še zadnje uspešne in sposobne iz Slovenije.

Gospodarska interesna združenja in delodajalci so zaradi napovedanih sprememb ogorčena– to je velik korak nazaj, pravijo v njihovem združenju, saj pomeni realno manjši zaslužek delavcev, ki ga že tako ali tako spodkopava inflacija.

Dohodninska reforma pa je bila pokopana, čeprav so bili strahovi o opustošenju fiskusa (ki so jim med drugim navajali celo izdajalski sindikati) povsem neutemeljeni. Izjemna gospodarska rast, ki jo je začrtala vlada Janeza Janše, je bila namreč dodatno okrepljena s trošenjem, do katerega je prišlo po sprostitvi epidemičnih ukrepov, kaže izjemne finančne učinke, v proračun pa se je steklo za kar milijardo evrov več od načrtovanega. V prvih osmih mesecih leta 2022, ko je dohodninska reforma že bila implementirana, se je v državno blagajno steklo nekaj manj kot sedem milijard evrov iz naslova davkov, kar je 17,5 odstotka več kot pred letom dni.

A dodatni prilivi niso bili dovolj za socialistično Golobovo vlado. Vladni predlog proračuna za obdobje 2022–2024 predvideva enormno porabo, visoko nad davkoplačevalskimi zmožnostmi. Primanjkljaj je leta 2022 znašal približno dve milijardi evrov (k obstoječemu primanjkljaju se prišteje še 640 milijonov Golobovega zadolževanja), že letos pa bo poskočil za 1,3 dodatne milijarde, tako da bo znašal vrtoglavih 3,3 milijarde več, kot je predvideno, da se bo steklo v državne blagajne. Vladne načrte spremlja huda kritika fiskalnega sveta in nezadovoljstvo predstavnikov občin, ki bodo kljub rekordnemu zadolževanju prejele le drobtine. Pri tem je potrebno še poudariti, da se Golobova vlada zadolžuje po 3,5 % obrestni meri, medtem ko se je Janševa po ničelni ali celo negativni (kar je pomenilo, da je država z najemom kredita celo zaslužila!).

Tuji institucionalni posojilodajalci nam očitno v Golobovi vladi ne zaupajo več, saj so doslej že uspeli preučiti predvidljive posledice Golobovih antireform, ki neposredno in brutalno napadajo gospodarstvo, gospodarsko rast in uspešne delavce.

Slovenija sijoča zvezda pri pomoči Ukrajine v Janševi vladi, pod Golobom zapadli na rob rusofilije
Janez Janša je skupaj s češkim in bivšim poljskim predsednikom oral ledino in kot prvi evropski voditelj obiskal takrat še močno bombardiran Kijev. Evropa je pogumni trojici pela hvalnice, medtem ko so domači politiki Janšo obtoževali, da gre za predvolilno potezo. A v času Janševe vlade ni ostalo pri potezah. Takratni premier je bil eden izmed glavnih arhitektov močnega odziva Evropske unije proti ruski agresiji. Slovenija je med prvimi ponudila ruske tanke in zatočišče ukrajinskim beguncem. Prav tako je bila med pobudnicami izolacije ruskega bančništva iz sistema SWIFT, kar je močno pripomoglo k omejitvi ruskega vojnega stroja. Janša je bil vsakodnevna zvezda tujih televizijskih mrež in eden glavnih obrazov zahodnega odziva na ruski teror.

Nova vlada sicer Ukrajini izraža mlačno podporo, a dejstva govorijo, da gre za skrito rusofilno vlado, kar vedno bolj opažajo tudi naši zahodni zavezniki, čeprav bi jih radi Golobovi prepričali, da so na njihovi strani.

Tanja Fajon je tako dolgo sabotirala (v Janševi vladi dogovorjeno) izmenjavo tankov, da so jo o tem začeli zasliševati celo ukrajinski novinarji. Njene dvoumne izjave o tem, da mora biti ruska del evropskih varnostnih struktur, so pozdravili Putinovi mediji v Kremlju, zahodni diplomati pa so bili vsak dan bolj zaskrbljeni. Ko je izbruhnila afera z dvema ruskima vohunoma, Fajonova ruskega veleposlanika ni želela poklicati na zagovor, kar je bil škandal, ki bi se lahko ponovil izključno še v Srbiji, Črni gori in morda na Madžarskem.

Tujce je začelo begati tudi prorusko glasovanje evropskih poslancev iz Slovenije, ki prihajajo iz koalicijskih vrst. V času Golobove vlade je trgovinska izmenjava z Rusijo tako rekoč eksplodirala. Robert Golob je sicer deklaratorno napovedal podporo Ukrajini, a potem v mednarodnih krogih požel ogromno zgražanja, ko je dejal, da “vojskujoči strani na žalost še nista pripravljeni na pogovore in se obe dodatno oborožujeta” (seveda je pri tem sledil Kučanovi doktrini “krivi sta obe strani”, ki je v Sloveniji običajna, v tujini pa nima takšne priljubljenosti). Tako daleč je šla slovenska rusofilija, da je celo vodja evropskih konservativcev Goloba pobaral o očitni spremembi politične naravnanosti v smeri Moskve.

Dve vladi – dva planeta
Primerov, kjer zdajšnja vlada kaže popolno odsotnost vodstvenih sposobnosti in katastrofalno učinkovitost proti Janševi vladi, je še mnogo. Pokojnine upokojencev stagnirajo, ljudje zaslužijo vedno manj, povprečnine občin, ki jih je Janševa vlada dvignila, je Golobova vlada zopet znižala, projekti obnove kulturne dediščine stojijo, tretja razvojna os, ki jo je po desetletjih aktivirala Janševa vlada, je paralizirana, drugi tir se z vsakim novim aneksom podraži za kak milijon, dolgotrajna oskrba, ki jo je zagotovila Janševa vlada, je bila prestavljena za nedoločen čas v prihodnost, zdravstvo, ki je v časih hudih pritiskov sredi pandemije svoje delo opravilo izjemno, je v nekaj mesecih tik pred kolapsom, ljudje pa pred zdravstvenimi domovi čakajo na zdravnike kot v kakšni Havani ali Caracasu.

Deset mesecev vlade, ki močno koketira s socializmom, hkrati pa je popolnoma operativno in funcionalno nesposobna, kaže, kako pomembna je izvršilna oblast. Kot kapitan ladje. Ne glede na to, kako učinkovito smo pluli v prejšnji vladi, lahko amaterji na palubi v zelo kratkem času povzročijo, da ladja z vsemi Slovenci na krovu nasede. Brodolom, ki se nam obeta, bo dobra streznitev in jasno sporočilo, da ni vseeno, kdo je na čelu vlade. Potrebujemo kompetentne ljudi, ne samovšečnih lutk, zaposlenih z mislijo na lastne parcialne interese, ki ne razumejo, kaj pomeni vladati državi. Volitve so najbrž blizu – a potrebno bo ogromno dela, da naslednja desna vlada (tako kot prejšnji dve leta 2012 in 2020) počisti ves nered, ki ga je v kratkem času naredila trenutna vlada.