“Poleg tega, da odpira dve milijardno kreditno linijo za poslovne, gospodarske subjekte in posameznike, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Naslavlja tudi problem premajhnih razvojnih sredstev na ravni lokalne samouprave. Z njim dvigamo tudi povprečnine za občine, ki so roko na srce, v času te epidemije odigrale izjemno pomembno vlogo. Veliko stvari, ki so omogočile, da je življenje kolikor toliko potekalo normalno,” je v uvodni predstavitvi obeh protikriznih korona zakonov povedal predsednik vlade Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša je v uvodnem govoru ob predstavitvi obeh proti kriznih korona zakonov povedal bistvene informacije, ki ju prinašata oba zakona. Med drugim je zatrdil, da upa, da bodo sredstva v višini dveh milijard evrov zadostovala vsaj srednjeročno in dodal, da v Evropski komisiji poteka več razprav o pomoči gospodarstva do izhodnih strategij. V svojem govoru ni pozabil omeniti niti slovenskih občin in se jim zahvalil za ves trud, ki so ga lokalne oblasti izpeljale v času korona krize.
“To je tudi rezultat vseh teh omejitev zelo dobro delo lokalne samouprave in pravilnih odločitev na občinskem nivoju. Županom in vsem, ki so bili vključeni, ki so bili vključene v to aktivnost, v te razmere , s katerimi se niso nikoli soočali, iskreno zahvaljujem. Ta sredstva, ki jih bodo dobili s pomočjo višjih povprečnin, niso sredstva za odpravljanje posledice korone. To so sredstva, ki jih potrebujejo za normalno delovanje v občinah,” je pojasnil predsednik vlade.
Predsednik vlade upa, da bodo sredstva za slovensko gospodarstvo zadostovala vsaj srednjeročno
Premier je pred poslancem pojasnil, da je pred njimi zakon, ki bo zagotavljal likvidnostna sredstva slovenskemu gospodarstvu. Prav tako dopolnitev prvega korona zakona pripravljen s sodelovanjem praktično vseh najpomembnejših deležnikov in tudi več tistih, ki so bili vključeni v pripravo obeh zakonskih materij. Vlada je ustanovila pet delovnih skupini, ki so zelo v intenzivnem delu.
Janez Janša se je ob spraševal, ali bosta dve milijardi sredstev za pomoč gospodarstvu zadostovali. “Ali je to preveč, se nihče ne sprašuje? Odgovor na vprašanje je, da je kratkoročno je to dovolj. Vsi, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, lahko dobijo državna poroštva v izjemno visoki višini garancij za vse kredite, ki so jih do 13. marca ali pa jih bodo najeli do konca leta, da bodo odpravili posledice epidemije oziroma lajšajo lastno škodo,” je dejal predsednik vlade.
Evropska Unija ima veliko idej, a še nobenega končnega načrta, kako se izvleči iz krize
Predsednik vlade Janez Janša je še dejal, da so na zadnji konferenci evropskih voditeljev padale različne ocene o padcu BDP. Po besedah Janše članice EU napovedujejo padec BDP-ja med 5 do 15 odstotkov. “To je ena proti tri. Običajno se te prognoze razlikujejo desetinko odstotka. Sedaj pa je od 5 do 15 odstotkov, pa tudi tukaj ni dal nihče roko v ogenj. To je prvo odvisno, ali ta prva kreditna linija, poroštva dovolj visoka,” je pesimistične napovedi za evropsko gospodarstvo napovedal Janša.
Predsednik vlade je ob tem navedel primer, da si bodo lahko bogati posamezniki srednjega razreda iz Nemčije in Nizozemske kupili do polovico cenejše vile v italijanski Toskani. “Gre za ceno podjetjih, ceno naravnih virov za vse tisto, kar je na koncu strateško. Zaradi teh stvari, da v Evropi ne bi prihajalo več do spopadov in vojn. Smo na samem začetku,” pove Janša.
V izhodni strategiji Italija zahteva do 1500 milijard, v igri tudi t.i. helikopterski denar
Janez Janša je govoril tudi o izhodni strategiji. Glede na izmenjavo izkušenj s drugimi evropskimi voditelji prek videokonferene je pojasnil, da je okrog tega veliko napovedi, veliko popravkov, tudi veliko razhajanj. Omenil je razhajanja v Franciji glede odprtja šol. Ob tem je dodal, da vsaka stran predstavlja svoje argumente.
Slovenija se je po mnenju Janše zavzela, da bi se vzpostavile koronaobveznice, za katere bi solidarnostno jamčila celotna Evropska unije. “Tudi zaradi tega, ker bi bilo potrebno soglasje vseh držav in ratifikacije v vseh parlamentih.Trenutno ni nobene realne možnosti, da bi se to zgodilo. Neka možnost je, da bi Evropska Unija vpeljala produktivno kombinacijo vpeljavo naslednjega evropskega proračuna, skupaj s tem skladom za obnovo. Omenjajo se različne številke. Posebej Italija, ki je veliko bolj prizadete, navija za 1500 milijard težak sklad, ki bi polnjen preko posojil in t.i. helikopterskega denarja, “ je zaključi predsednik slovenske vlade Janez Janša.
Luka Perš
