Piše: Ana Horvat (Nova24tv)
V sredo je na Brdu pri Kranju potekal že drugi reformni koalicijski vrh. Čeprav so imeli na dnevnem redu obravnavo izhodišč štirih reform, jim ni ni uspelo obdelati vseh, saj so obstali na reformi, ki trenutno najbolj buri vode – plačni sistem v javnem sektorju in stanovanjska politika. Na dnevnem redu sta ostali tako še davčna in šolska reforma.
Koalicija Gibanja Svoboda, Socialni demokrati in Levica so na letošnjem že drugem koalicijskem vrhu razpravljali o reformi plačnega sistema v javnem sektorju in o reformi trga nepremičnin. Zaključki, predstavljeni na novinarski konferenci, niso šli v detajle, predstavljena so bila le dogovorjena izhodišča. Tudi na vprašanja novinarjev o natančnejših ukrepih in številkah niso želeli odgovoriti. Premier Robert Golob je sicer poskušal pojasniti, vendar zadeve še zdaj niso jasne.
Obeta se to, kar je pripravljala že pretekla vlada
V koaliciji se strinjajo, da enotnega sistema že dolgo ni več. Pogajanja bodo tako služila kot podlaga oziroma izhodišče, na katerem bodo temeljili vsi ostali ukrepi znotraj reforme. Preostali koraki bodo podrobneje predstavljeni predvidoma naslednji teden, ko bo pripravljen zapisnik, začeli pa naj bi pri najslabše plačanih. Obeta se pravzaprav to, kar je pripravljala Janševa vlada, in sicer več plačnih stebrov, kjer bodo imeli primerljivi poklici svoje plačne stebre – enotnega plačnega sistema ne bo več.
Premier Robert Golob (Foto: STA)
Prvi je, da je treba odpraviti delovna mesta, katerih osnovne plače so pod minimalnimi, saj da je to nedopustno. Drugi je, da se razmerje med najnižjo in najvišjo plačo poveča na 1 proti sedem. Zdaj je razmerje med minimalno plačo in plačo v najvišjem, 65. plačnem razredu 1 proti 4,7. Trenutno znaša minimalna plača 1.203 evre bruto mesečno, osnovna bruto plača v 65. plačnem razredu pa je 5.663 evrov. Sedemkratnik minimalne plače je 8.421 evrov bruto. Po njihovem predlogu v javnem sektorju sploh ne bi bilo minimalne plače, ampak bi ta znašala 60 odstotkov povprečne plače v državi. Ta po zadnjih podatkih znaša 2.244 evrov bruto ali 1.480 evrov neto mesečno. 60 odstotkov od tega je torej 1.346 evrov bruto ali približno 900 evrov neto mesečno.
Premier je v nadaljevanju dejal, da stanovanje najbolje gradijo država oziroma javni skladi, čeprav je so ti v tridesetih letih zgradili le 2500 stanovanj. Ni jasno, ali se premier norčuje, ker če misli resno, bi morali zvoniti vsi rdeči alarmi. Kar je pričakovano, pa so si v koaliciji enotni tudi o tem, da mora biti nosilec ukrepov republiški stanovanjski sklad, ki ga je treba okrepiti s proračunskim denarjem. Proračunskim denarjem na plečih davkoplačevalcev.
Fajonova obljublja, da bodo končno začeli delati
Predsednica SD Tanja Fajon boljših pojasnil od premierja o tej temi ni dala, je pa obljubila, da bodo po sedmih mesecih le začeli delati, “zavezali smo se k ambiciozni časovnici in trdemu delu”, je dejala Fajonova, saj po skoraj letu dni ni videti, da je kaj narejeno.
Predsednica SD Tanja Fajon (Foto: STA)
Luka Mesec je v svoji socialistični maniri dodal, da trg ne deluje in bo odslej predpisano, kdo bo v Sloveniji lahko gradil stanovanja. Koalicija napoveduje vzpostavitev infrastrukture za gradnjo tri tisoč novih stanovanj na leto od leta 2026 naprej, kar pa bi po njihovi oceni zahtevalo približno sto milijonov proračunskih virov letno, samo v tem letu dodatnih 25 milijonov evrov, za katere še ne vejo, od kod jih bodo dobili. Iz tega razloga napovedujejo tudi ponoven rebalans proračuna, za katerega vemo, da je Fiskalni svet še vsakič odločil, da je “nerealističen”.
Na kratko – koalicija obljublja reformo nekje v prihodnosti, za stanovanja pa bo poskrbel javni sektor. Prva resna pojasnila so obljubili v roku tedna dni, prva resna izhodišča aprila. Datuma, do kdaj bodo izpeljali reformo, pa nimajo.
