“Imeti svojo državo kot domovino, pa je vendarle privilegij. Ta privilegij ni dan vsem. Več stoletij je minilo, ko mnogi, več deset milijonski narodi želijo svojo državo, želijo svojo domovino pa je nimajo,” je v svojem govoru med drugim dejal dr. Vinko Gorenak.
V nadaljevanju objavljamo govor, ki ga je imel dr. Vinko Gorenak v Cerkvi Sv. Duha v Celju, kjer je potekala tudi maša za domovino, po njej pa proslava ob Dnevu državnosti, kjer je bil osrednji govornik:
Spoštovani g. župnik, spoštovani g. predsednik, spoštovani vsi prisotni!
Maša za domovino, in počastitev Dneva državnosti, ki ju na tem mestu organizirate že dolgo vrsto let, v slovenskem prostoru preraščata lokalne okvirje in postajata vseslovenska dogodka. Sam sem bil že dvakrat osrednji govornik in vesel sem, da ste me tudi letos povabili, da vam spregovorim.
Praznični čas, ob kakršnikoli priliki, je navadno čas slavja, čas voščil in čestitk. Naj bo tako tudi ob prazniku naše domovine – Dnevu državnosti – torej čestitam vam za praznik naše domovine.
Slovenci pa smo obstajali tudi v času, ko svoje domovine nismo imeli. Imeti svojo državo kot domovino, pa je vendarle privilegij. Ta privilegij ni dan vsem. Več stoletij je minilo, ko mnogi, več deset milijonski narodi želijo svojo državo, želijo svojo domovino pa je nimajo. Samo pomislimo na dolgoletna prizadevanja, Kurdov, Baskov ali pa Kataloncev. Njihove želje po samostojni državi – svoji domovini – so bile tudi grobo zatrte.
Tudi mi, Slovenci, smo na svojo lastno državo, svojo lastno domovino čakali stoletja. Pred 27. leti smo ta čas tudi dosanjali in želje spremenili v resničnost. Toda v tistem času, nam lastna domovina ni bila podarjena. Velike svetovne velesile so bile v tistem času proti. Proti so bili tudi mnogi domači politiki. Le slovenski narod je bil enoten. Hočemo svojo državo – hočemo svojo domovino, smo plebiscitarno sporočilu celemu svetu. In ne pozabimo, eden prvih, ki nas je uslišal je bil Vatikan z vizionarjem, ki nas je razumel – svetim papežem Janezom Pavlom II.
Gospe in gospodje!
V tistem času smo sanjali o članstvu v OZN, sanjali smo o varnosti pod okriljem NATA, sanjali smo o Evropi brez meja, sanjali smo o evru. Vse to smo v tem času tudi dosegli. Toda sanjali smo tudi o drugi Švici. Te še zdaleč nismo dosegli. Tudi zato si tisti in današnji čas poglejmo še z druge plati.
Čehe, Slovake, Madžare, Poljake smo v tistem času gledali z viška, daleč pred njimi smo bili po življenskem standardu. In kje se je zalomilo? Zakaj nas danes Čehi, Slovaki, Madžari, Poljaki prehitevajo? Zakaj so Madžari svojega predsednika vlade in njegovo stranko izvolili že tretjič z ustavno večino? Zakaj ga spoštujejo? Zakaj ga imajo radi? Odgovor je na dlani. Naše plače in pokojnine so se v zadnjih desetih letih povečale nekaj nad 10 odstotkov. Na Madžarskem pa so se v istem času povečale za 51 %? Neumestno je torej vprašanje, zakaj Madžari volijo tako kot volijo! Pravo vprašanje je, zakaj naši dominantni mediji njihovega predsednika zmerjajo z DIKTATORJEM?
In kje smo v Sloveniji še različni od Čehov, Slovakov, Madžarov, Poljakov? Leve politične stranke in njihove različne kameleonske preobrazbe, so v Sloveniji na oblasti več kot 20 let, desne pa po DEMOSU le pet let. Na Poljskem so v njihovem parlamentu že vrsto let le desne, ali pa še bolj desne politične stranke, absolutno krščanskih korenin. Političnih levičarjev v njihovem parlamentu ni, ali pa lahko vse skupaj spravijo v manjši kombi. V času po letu 2008, ko je BDP v Sloveniji strmoglavil za več kot praktično 25 %, Poljska nikoli ni beležila negativne gospodarske rasti. Zato pa nam danes lažejo, da smo z vidika BDP evropski gospodarski tiger z največjo gospodarsko rastjo. To je sicer res, toda ne povedo nam, da smo s tega vidika šele dosegli leto 2008, drugi pa so nas prehiteli ali pa nas prehitevajo.
In kje smo še drugačni od tistih, ki smo jih nekoč gledali z viška?
V času po osamosvojitvi smo v velikem delu zadržali državno lastnino, Čehi, Slovaki, Poljaki, Madžari pa so jo večinsko prodali. V času po osamosvojitvi so oni arhive tajne politične policije odprli za javnost, mi pa smo jih zaprli. V času po osamosvojitvi so oni izpeljali lustracijo, mi pa ne. V času po osamosvojitvi so oni prepovedali in odstranili totalitarne simbole bivših režimov, mi pa smo jih ohranili in jih celo na novo postavljamo. V času po osamosvojitvi oni krvnike iz preteklosti obsojajo pred sodišči, mi pa jih ščitimo. V času po osamosvojitvi, tiste, ki so nam domovino priborili, postavljamo pred sodišča, tiste ki pa so streljali po naših policistih in teritorialcih, pa smo v celoti oprostili, še več plačujemo jim odškodnine. Se vam ne zdi, da živimo v socializmu?
Gospe in gospodje!
Eno temeljnih vprašanj sodobne Slovenije in Evrope je vprašanje migracij. Evropa temelji na kščanstvu in na tej točki bo obstala, ali pa je ne bo. In krščanstvo moramo varovati in spoštovati. Mimogrede, Avstrija letno namenja za delo cerkve 190 evrov na prebivalca, Madžarska 80 evrov, Hrvaška 20 evrov, Slovenija pa sramotnih 5,8 evra.
Seveda, da ne bo pomote, naša dolžnost je, da pomagamo, v vojnah preganjanim ljudem. Prebogati smo Evropejci in Slovenci, da bi tako pomoč zavračali, naša dolžnost je, da preganjanim, lačnim in ubogim pomagamo. Toda pomagamo jim lahko tam, kjer so, ali v bližini njihovih domov. Večina si seveda želi vrnitve v svojo domovino. Če pa prihajajo k nam in želijo med nami in z nami živeti, pa preprosto morajo sprejeti naš način življenja, naše navade, naše običaje, spoštovati morajo tudi nas in našo vero. Ni naša dolžnost, da se mi prilagajamo njim, oni so naši gostje in oni se morajo prilagoditi nam, našim navadam, našim običajem in pravilom naše domovine. Tudi v tem pogledu se politika Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske razlikuje od naše politike.
Poljaki so v zadnjih dveh letih in nekaj sprejeli milijon in pol ljudi iz Ukrajine, zlasti iz Krima, ki so ga zasedli Rusi. O tem pri nas ne poroča nihče. Tudi Juncker iz Bruslja ni poklical Varšave in njihove voditelje vprašal, če zato potrebujejo kakšno denarno pomoč. Jim pa zato grozi, da morajo sprejeti tiste migrante iz Grčije ali Sicilije.
Tudi pri nas ni nič bolje. Mnogo stvari nam dominantni mediji, tudi tisti, ki jim plačujemo, zamolčijo. Pred dnevi je velik kmet iz Savinjske doline zaprosil, da bi mu na kmetiji pomagala dva prosilca za azil. 600 evrov neto plače in plačani vsi prispevki, ter brezplačna hrana in stanovanje za osem ur dela, se je glasila njegova ponudba. Odgovor obeh prosilcev za azil pa je bil jasen. NE, se nama ne splača. Ne pristajam na prikrivanje tovrstnih informacij, bobu je treba reči bob.
Gospe in gospodje!
Kako naprej? Slovenci smo živeli v različnem času v različnih državah. Nikoli nam ni bilo lahko, prej obratno. Danes imamo svojo državo, imamo svojo domovino. Veselimo se je. Ponosno praznujmo skupaj z njo. Toda narediti jo moramo lepšo, boljšo, bolj uspešno in bolj pravično za vse njene državljane. K temu smo poklicani vsi mi, prav vsi, sleherni izmed nas. Nihče ne bo naredil nič za nas nihče ne bo naredil nič namesto nas. Lepo praznovanje vam želim.
Vse dobro, NAŠA DOMOVINA SLOVENIJA!
Vir: sds.si
