Z ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem smo se pogovarjali o predvidenih spremembah medijske zakonodaje in aktualnem dogajanju v Sloveniji. Pri tem minister pravi, da je zanimivo, »da so vsi, ki so proti noveli zakona in tako ognjevito nastopajo proti vladnemu predlogu, vključno z omenjenimi tujimi predstavniki novinarskih združenj, tiho, ko množično odpuščajo novinarje iz različnih medijev v Sloveniji«.
DEMOKRACIJA: Gospod Simoniti, na spletni strani ministrstva piše, da opravljate »naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, medijev, slovenskega jezika, verske svobode ter kulturne raznolikosti in človekovih pravic«. Se pravi naloge, ki so v prvi vrsti pomembne za ohranjanje slovenske nacionalne identitete.
SIMONITI: Ja, seveda, tako kot skrbijo tudi druge države za svojo nacionalno identiteto v okviru svojih ministrstev za kulturo. Nacionalna identiteta in kultura sta pojma, ki sta logično med seboj tesno povezana. Na njun nastanek in razvoj je vplival raznovrsten stvarni razvoj v vsakem okolju posebej, tako da je v zvezi s temi nadvse pomembnimi in občutljivimi pojmi tudi veliko razlag. Danes se skušajo ti pojmi sicer tudi relativizirati, razvrednotiti, kar hkrati rojeva tudi izrazitejše obratne procese. A evropske države, če ostanemo pri njih, in njihova povezava v skupnost temeljijo prav na nacionalnih identitetah, ki jih priznavajo druga drugi ob hkratnem dejavnem spoštovanju skupnih vrednot. Naša nacionalna identiteta je tako kot druge naslojena dediščina vse preteklosti, ki v vsej materialni in duhovni razsežnosti preseva v današnji čas in nam kaže, kako razumemo sebe in druge v domačem in širšem okolju. Je pomembna in živa in nobena država si ji ne odpoveduje.
DEMOKRACIJA: Na ministrstvu imate tri glavne direktorate; za ustvarjalnost, za kulturno dediščino in za medije. Kaj vse se »skriva« pod ustvarjalnostjo?
SIMONITI: Veliko, lahko bi dolgo naštevali. O tem se lahko vsak prepriča, če pogleda organigram ministrstva, pri čemer bo seveda našel tudi tisto, kar ne pomeni ustvarjalnosti same. In tu se pojavi bolj ali manj »večen« problem tolmačenja pojmov ustvarjalnost oziroma neustvarjalnost. Kaj omogoča ustvarjalnost, katere so tiste vsebine, ki jih mora ministrstvo zagotavljati, da poskrbi in primerno ohranja ter bogati na primer dediščino, ki je posledica ustvarjalnosti (muzeji, galerije, zgodovinske ali moderne zgradbe, ki so v funkciji, in tiste, ki niso, itd.), kaj je živa ustvarjalnost na ljubiteljski in povsem profesionalni ravni itd. Tu je v zadnjem dobrem desetletju prišlo do velikih premikov, ki paradoksalno kažejo izjemno domišljijo pri tem, kaj vse se uvršča med ustvarjalnost. Medtem ko se na primer v gospodarstvu jasno loči med imitacijo, inovacijo in kreacijo, se na polju kulture in predvsem umetnosti, se mi zdi, to nekako izgublja, hkrati pa nenehno govori o kreativnosti. Seveda po eni strani ne gre primerjati gospodarstva in umetnosti, čeprav si po drugi strani prav pri nas zelo prizadevajo, kako bi obe področji med seboj močneje povezali.
DEMOKRACIJA: Pripravljate kaj novega v zvezi z varovanjem kulturne dediščine? Nekatere namreč spet močno razburja predvidena prenova propadajočega Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani.
SIMONITI: Glede Plečnikovega stadiona je bilo v zadnjem času veliko izrečenega in napisanega. Ministrstvo vsekakor stoji na stališču, da je treba stadion ohraniti in ga prenoviti v meri in po meri, kot ju predlagajo največji poznavalci Plečnikovega dela in velika večina stroke. Ministrstvo nima stadiona v lasti in posesti in pri tem ne more storiti nič, razen tega, da je prosilo stroko za pomoč pri zagovoru ohranitve te pomembne slovenske, torej nacionalne dediščine in da nagovarja lastnike, da se stadionu odpovedo v korist države, javnemu dobremu. Še zlasti bi se morali odpovedati tisti lastniki, ki niso dali niti centa za to, da imajo stadion, pa ga hočejo prodati državi za desetine milijonov evrov. Tisti, ki je morebiti dokazljivo vlagal v dosedanje načrte za preureditev tega prostora, pa bi moral dobiti določeno odškodnino ali nadomestno zemljišče. Ministrstvo je pripravljeno stadion obnoviti in mu dati tudi vsebinski okvir, odkupiti ga pa ne more.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
