Z evropskim poslancem, vodjo slovenske delegacije v evropskem parlamentu in podpredsednikom Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom smo se pogovarjali o nedavnem terorističnem napadu v Strasbourgu, boju proti terorizmu, migracijah, Evropski uniji, Sloveniji in poskusih, da bi ga pred naslednjimi evropskimi volitvami politično diskreditirali.
Gospod Zver, naj začneva z nedavnim terorističnim napadom v Strasbourgu, ki se je zgodil v prvi polovici prejšnjega meseca, se pravi v času zasedanja evropskega parlamenta. Kje ste bili v trenutku, ko je na božičnem sejmu sejal smrt poblazneli islamski skrajnežChériff Chekatt?
Bil sem povabljen na večerjo v neposredni bližini napada. Okrog pol osmih zvečer sem se že napotil tja, a sem si vmes, predvsem zaradi utrujenosti, premislil in zavil v hotel. Kmalu po tem sem prejel sms: ne hodite sem, tu streljajo! Sledil je šok, močno se me je dotaknilo. Del mojih bližnjih sodelavcev je bil v središču mesta, del jih je bil zaradi varnosti prisiljen ostati v parlamentu. Do treh zjutraj. Tudi nekateri poslanci. Kolegovemu asistentu je terorist celo nastavil pištolo na čelo, da se je umaknil iz taksija. A hvala bogu ni sprožil. Skrbelo me je za moje sodelavce pa tudi za obe skupini mojih povabljencev, ki sta me obiskali v Strasburgu. Ena od njih je imela kar precej težav zaradi izjemnih varnostnih ukrepov. Potrebovali so pet ur, da so prišli iz mesta v hotel, oddaljen le nekaj kilometrov.
Kakšni občutki so vas ob tem prevevali glede na to, da so v Franciji v zadnjih letih teroristični napadi islamskih skrajnežev pravzaprav že razmeroma pogost pojav?
Dvakrat sem se po sreči izognil terorističnim situacijam, v Bruslju in Strasburgu. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. A se vse bolj zavedam tveganja, ki smo mu izpostavljeni vsak dan tisti, ki veliko potujemo ali delamo v zahodnem delu EU. Paradoks je, da sta Budimpešta in Varšava danes precej bolj varni kot Pariz, Bruselj ali London.
V istem času ste sprejemali poročiloposebnega odbora za boj proti terorizmu, ki izpostavlja nevarnosti terorizma in ponuja konkretne napotke državam članicam …
Da, prav neverjetno je, kako se obe zgodbi ujemata. Popoldne v torek parlamentarna razprava, zvečer teroristični napad, drugi dan sprejmemo poročilo. Sledilo je nekajdnevno obsedno stanje, dokler terorista niso ubili.
Poročilo po vašem mnenju ne leporeči in jasno pove, da so »nezakonite migracije in terorizem povezani« …
Da, to je to. Ta dikcija je bila vnesena na zahtevo EPP. Ni bilo lahko priti do tako jasnega besedila. Vsa čast poročevalki Moniki Hohlmeier – hčerki Franza Josefa Straussa, nekoč znamenitega predsednika Bavarske in CSU − in delovni skupini EPP, ki je dosegla skoraj vse, kar si je zastavila. Pri sprejemanju amandmajev pa se je bíla prava vojna. Na nasprotni strani je bila najbolj goreča Tanja Fajon. Predvsem sem vesel, da mi je uspelo vnesti t. i. slovenski amandma, ki opozarja na vse pogostejše pranje denarja z namenom financiranja terorističnih skupin. Sprejeto je bilo še nekaj drugih pomembnih dopolnil, npr. glede financiranja mošej ipd.
Kaj pa marakeška deklaracija? Vam se zdi problematična.
Ja seveda. Del parlamenta sicer ne deli mnenja z nami, ki zastopamo t. i. srednjeevropsko paradigmo, ki je drugačna. To je vplivalo na politične odločitve v nekaterih članicah. Na žalost ne v Sloveniji. Migracije, vključno s tihotapskimi, so v besedilu povzdignjene v temeljno človekovo pravico. V njej je še vrsta nesprejemljivih zadev, zaradi katerih besedila nikakor ne morem podpreti.
Kako pa si kot politolog razlagate simbolično zelo pomenljivo dejstvo, da je bil Abdelkrim Chekatt, oče terorista, ki je moril v Strasbourgu, v izjavi za francosko televizijo videti kot tipičen salafist z značilno brado, hkrati pa je imel na glavi kapo simbola komunistične revolucije v Latinski Ameriki Che Guevare?
Prvo sporočilo, ki iz tega izhaja, je, da sta si levi ekstremizem in radikalni islam v jedru močno sorodna. Končno Evropa začenja preganjati ortodoksne organizacije salafistov in vahabitov, ki praktično najbolj škodujejo reformiranemu islamu, ki bi lahko koeksistiral z našo civilizacijo. Iz vesolja je razvidno, da integracija večinoma arabskih migrantov ni uspela, zato se ustvarjajo geti, ki jih celo varujejo pred njo. In vse to plačamo Evropejci.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Metod Berlec
