Dr. Matevž Tomšič o zadnjih dneh predsedniške kampanje: “Zelo razburkano je bilo predvsem na levem polu”

Piše: Sara Kovač

“Zelo razburkano je bilo predvsem na levem polu,” je zadnje dni predsedniške kampanje komentiral politični analitik dr. Matevž Tomšič. Predsedniška bitka sedmerice se bliža h koncu. Volivke in volivci bodo lahko v nedeljo odločali, kdo bo tisti, ki je vreden njihovega zaupanja. Pester nabor kandidatov je še posebej viden na levem polu, saj sta na desnem le dva kandidata:  Janez Cigler Kralj, ki kandidira s podporo stranke NSi, in poslanec Anže Logar, ki kandidira kot neodvisni kandidat. 

“Do konfliktov je v glavnem prihajalo znotraj levega tabora.” Anžeta Logarja se dominantni mediji, po besedah analitika dr. Matevža Tomšiča, niso prav intenzivno lotevali. Protikandidati pa so se ga lotevali zelo nespretno. “Med seboj so se pljuvali. Prišlo je do takih nenavadnih scen, ko se je eden od levih kandidatov, Miha Kordiš, celo samoinkriminiral v zvezi s svojim socialnim podjetjem. Priznal je namreč, da je pri ustanavljanju podjetja zapisal, da bo zaposloval, ker je bilo to zahtevano za pridobitev statusa socialnega podjetja, ne pa, ker bi to tudi želel in nameraval,” je spomnil Tomšič.

Vidna neuravnoteženost

Po besedah Tomšiča je bilo zelo razburkano predvsem na levem polu. “Bilo je dosti neuravnoteženo v smislu, da sta oba desna kandidata, Logar in Janez Cigler Kralj, delovala zelo povezovalno. Na drugi strani pa tega ni bilo. Delovali so zelo ideološko. Milan Brglez je govoril o nekih mračnih silah, kar je besednjak, ki ga lahko poslušamo s strani Putinovega režima,” je poudaril.

Ker rezultati anket (tudi nedavna anketa Mediane za Delo in POP TV) že dlje časa kažejo na zmago Logarja v prvem krogu, na drugem mestu pa pred kandidatom strank Gibanje Svoboda in SD Brglezom vodi Nataša Pirc Musar, nas je zanimalo, če Tomšič meni, da je Brglez v zadnjih dneh uspel pridobiti kaj podpore. “Brglez ne izstopa, ker retorično ni prav spreten, karizme nima nobene, povrhu pa mu je podporo odrekel še Milan Kučan. Mislim, da je on s tem zapečaten,” je ocenil Tomšič, ki je prepričan, da bo drugi krog volitev, kjer se bosta pomerila kandidata levice in desnice.

Udeležba na predčasnem glasovanju večja kot leta 2017

Državna volilna komisija (DVK) je sporočila, da se je po podatkih okrajnih volilnih komisij drugi dan predčasnega glasovanja udeležilo 25.775 volivk in volivcev oziroma 1,52 odstotka vseh volilnih upravičencev. Prva dva dneva skupaj je tako predčasno glasovalo 2,67 odstotka volivk in volivcev. V prvih dveh dneh predčasnega glasovanja za predsednika republike je leta 2017  volilo 18.902 volivk in volivcev oz. 1,06 odstotka vseh volilnih upravičencev, v vseh treh dneh skupaj pa 28.201 volilk in volilcev oz. 1,65 odstotka vseh volilnih upravičencev. Čeprav še niso znani podatki o četrtkovem glasovanju, lahko vidimo, da je prišlo do porasta udeležbe na volitvah.

Aktualni predsednik republike Borut Pahor je na predčasnem glasovanju pozval k udeležbi na predsedniških volitvah in ljudi pozval k izbiri tistega kandidata, ki si bo prizadeval za povezanost Slovenije, obenem pa tudi za dobre odnose države v regiji in mednarodni ugled Slovenije. Kljub temu da je znano, da predsednik nima veliko zakonskih pristojnosti, ima to po njegovih besedah posebno moč, da lahko prispeva k strpnosti v družbi. “V časih, ki so pred nami, bomo potrebovali povezano in krepko tako narodno kot državljansko skupnost,” je po poročanju STA poudaril Pahor in dodal, da naj se tega ljudje pri glasovanju tudi zavedajo. Časi namreč na račun vojne v Ukrajini še zdaleč ne bodo običajni.