Ob izidu pomembnega zbornika Zbora za republiko (in Celjske Mohorjeve družbe) Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države smo se pogovarjali z njenim urednikom, teologom in publicistom dr. Ivanom Štuhecem.
DEMOKRACIJA: Gospod Štuhec, ste član Zbora za republiko. Kaj vas je pri Zboru za republiko motiviralo za izdajo zbornika z naslovom Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države? Vaš zbornik me na neki način spominja na 57. številko Nove revije – Prispevki za slovenski nacionalni program iz leta 1987 pa 95. številko Nove revije – Samostojna Slovenija iz leta 1990 ali posebno številko Nove revije iz leta 2003 Evropski izziv …
ŠTUHEC: V nasprotju s 57. številke Nove revije, ki je postavljala zahteve za samostojno državo, je naš sedanji prispevek v zborniku predvsem analitično-kritične narave, kaj vse smo in česa nismo dosegli v tridesetih letih lastne države. Seveda pa vsaka kritična analiza že sama po sebi pokaže vse tisto, kar je pred nami in kar je treba postoriti v prihodnje. Samo stvarno soočenje s situacijo, v kateri smo, lahko pripomore k razvoju in napredku. Upam, da bo ta zbornik del tega. V tem smislu je tudi odraz naših razmišljanj in javnih pobud, ki jih člani Zbora za republiko izražamo posamično ali v skupnih izjavah in stališčih.
(…)
DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na aktualno politično situacijo, ko smo priča orkestriranim poskusom rušenja desnosredinske vlade s strani t. i. globoke države in njenih podizvajalcev?
ŠTUHEC: Tako, kot sem gledal pri vseh podobnih poskusih te vrste do sedaj. Mi imamo situacijo, ko se rezultati na volitvah ne spoštujejo kot nekaj svetega. Ne glede na vse medijske, sodne in druge pogrome, ki jih je že trideset let deležen zdajšnji predsednik vlade, on in njegova stranka ostajata najmočnejša v parlamentu. Zaradi tega dejstva si ozadje ali globoka država prizadeva, kako pri stranskih vratih priti na oblast. Ta stranska vrata so enkrat novi, enkrat stari obrazi. Spet kakšna korifeja, ki prihaja iz pomembne tuje institucije, ali pa domači lepotec ali lepotica, ob katerih omedli del volilnega telesa. Nesporno dejstvo je, da pri nas vlade ne postavlja parlament, ampak mediji. Po nekajtedenski neuspešni kandidaturi Damijana ga je Šarec poslal kot vegetarijanca na koline. Zakaj? Zato, ker je padla nova komanda; DeSUS z Erjavcem iz vlade pa imamo staro, že videno, nesposobno koalicijo. Tokrat ponujajo Erjavca kot predsednika vlade. In prav zaradi tega postajajo volitve vse bolj farsa, kar se odraža na volilni udeležbi. Te manipulacije so izključno zgodba stricev in tete iz ozadja ter njihovih medijskih trobil.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
