Dolgoletna diplomata glede Janševega pisma voditeljem EU: Predsednik vlade upravičeno opozarja na situacijo, ki ni prijetna!

Pismo predsednika vlade Janeza Janše, ki ga je ta poslal voditeljem držav EU ter evropskih institucij, je razburilo marsikoga, še posebej v vrstah opozicije. Iz vrst stranke Levica je bilo slišati tudi poziv k odstopu. Do tega je prišlo kljub temu, da je šlo zgolj za izmenjavo mnenj s tistimi, s katerimi so štiri dni in noči razpravljali o finančnem paketu in vladavini prava. Janša je namreč v času, ko države pri okrevanju zaradi epidemije potrebujejo sredstva, opozoril na pretirano političnost mehanizma, s katerim bi se pogojevalo pridobivanje prepotrebnih sredstev. “Kar se tiče samega izražanja takšnega ali drugačnega mnenja se mi zdi, da v Evropi 21. stoletja najbrž ne bi smelo predstavljati problema,” je prepričan dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar, ki ob tem opozarja, da gre vendarle za zadeve, ki so v tem trenutku za Evropsko unijo in njeno prihodnost velikega pomena. 

 

Dolgoletnega diplomata in poznavalca mednarodne politike smo povprašali, kako gleda na potezo predsednika vlade Janeza Janše v luči odzivov do katerih je prišlo. Dr. Božo Cerar je uvodoma izpostavil, da izražanje takšnega ali drugačnega mnenja v Evropi 21. stoletja najbrž ne bi smelo predstavljati problema. “Tudi, ko gre za zadeve Evropske unije, ki temelji na demokratičnih temeljih in to najbrž tudi razumeva izmenjavo takšnih ali drugačnih mnenj, stališč. Še posebej, če gre za zadeve, ki so v tem trenutku za Evropsko unijo in njeno prihodnost pomembne. Vprašanja, kot so vladavina prava, je eden od temeljev na katerih počiva Evropska unija.”

“Kot jaz iz pisma razberem predsednik vlade proti temu načelu nima nič. Se zanj zavzema, je pa res da se zavzema za to, da bi načelo enako veljalo za vse, torej da bi vsi pod tem razumeli isto zadevo.” Po besedah Cerarja je očitno, da pod tem načelom vladavina prava, ljudje razumejo različne stvari. “Najbrž se bo potrebno poenotiti kaj vladavina prava sploh je. Če se razvname debata o tem, ne vidim v tem nič slabega.” Cerar poudarja, da gre za komentar trenutno zelo pomembnih stvari. Gospodarsko okrevanje po koronavirusu je namreč eden od res prioritetnih zadev, kjer kakršen koli zastoj ne bi bil zaželen. “Vse države članice pričakujejo ta sredstva, ta denar in najbrž je vsem v interesu, da se ta postopek čimprej pripelje do konca. Res pa je, da o tem čisto enotnega stališča ni.”

Predsednik vlade je na situacijo upravičeno opozoril

Med drugim je Cerar izpostavil, da je potrebno vzeti v obzir, da se odločitve v Evropski uniji sooblikujejo. Poleg Evropskega sveta, predstavnikov držav članic, je tukaj tudi Evropski parlament. “Poslanci so absolutno upravičeni do takšnega ali drugačnega mnenja, stališča. Iz te zgodbe je težko povsem izključiti Evropski parlament. Se pravi bo potrebno rešitev vendarle iskati v enem sodelovanju, v skupnem naporu vseh dejavnikov, ki sooblikujejo odločitve Evropske unije,” je izpostavil in dodal, da upa, da bo to pismo nekako spodbudilo vse dejavnike k ponovnemu premisleku, kako s prispevkom vseh faktorjev najti izhod iz te situacije, ki pa ni dobra, prijetna, ni zaželena in predsednik vlade je na to upravičeno opozoril.

Dr. Rupel pismo ocenjuje kot odlično

Glede pisma, ki ga je Janša poslal v Bruselj se je opredelil tudi večkratni nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel, ki pismo ocenjuje kot odlično. Rupel tako pismo podpira in ob tem navaja, da je razočaran nad reakcijo predsednika republike. “To, da razglaša volitve leta 2014 za legitimne in legalne, pove, kaj si predstavlja pod vladavino prava,” je bil kritičen. “Najprej bi se morali dogovoriti, kaj je sploh to pravna država. Različne pravnike boste slišali z zelo različnimi interpretacijami. EU bi morala preden grozi s pogojevanjem donacij in subvencij s spoštovanjem vladavine prava, narediti raziskavo o njenem stanju v državah članicah. Ne dvomim, da večina članic kar solidno obvlada vladavino prava, čeprav, če berete klasike prava, to pomeni predvsem ravnanje države v skladu z zakoni, četudi so ti slabi,” je Rupel poudaril za Siol in ob tem dodal, da EU seveda ni zadovoljna s politiko držav, kot sta Poljska in Madžarska, ampak po njegovih besedah nikjer ni rečeno, da ti dve državi ravnata v nasprotju z vladavino prava.

“Mislim, da je Janševo pismo odlično in ga podpiram. Nekoliko sem pa razočaran nad reakcijo predsednika republike Boruta Pahorja. To, da razglaša parlamentarne volitve leta 2014 za legitimne in legalne, pove, kaj si predstavlja pod vladavino prava,” je poudaril in dodal, da so volitve leta 2014 predstavljale škandal, namreč tik pred volitvami so v zapor poslali predsednika največje opozicijske stranke. Rupel je poudaril, da takšnega ravnanja ne bi prenesla nobena izmed demokratičnih držav in demokratični mediji. “To, da pred volitvami pošlješ šefa opozicije v zapor, je zame škandal in najhujša poškodba vladavine prava. Če si Pahor predstavlja, da je to vladavina prava, potem ne vem, kaj naj rečem,” je bil jasen.

Rupel je v nadaljevanju opozoril, da Janša v pismu zagovarja vladavino prava, pri tem pa poudarja, da ne smejo obstajati dvojna merila in da naj se pravna država spoštuje dosledno. “Da bi ugotovili uresničevanje pravne države, bi bila v državah članicah potrebna temeljita raziskava s strani strokovnjakov, ki bi morali pregledati situacijo v vsaki državi in kako si v vsaki članici vladavino prava predstavljajo. Če si jo v Sloveniji predstavljajo tako, da lahko šefa opozicije pred volitvami pošlješ v zapor, smo zelo blizu enopartijskemu sistemu, iz katerega smo se pred 30 leti komaj izvili.”

V pismu gre za poziv k sodelovanju

Da gre pri pismu za poziv k sodelovanju, je sicer včeraj zvečer v oddaji 24UR Zvečer opozorila evropska poslanka Romana Tomc. Tomčeva namreč pismo označuje kot pozitivno sporočilo, poziv k ukrepom, da se sredi največje krize ne znajdemo v še težjem položaju. “V Evropski uniji potrebujemo sodelovanje in spoštovanje. To pismo je eden od korakov k temu. V pismu je predsednik vlade jasen: želimo si, da bi vladavina prava veljala za vse države enako. Da ta ne bi bila stvar politične odločitve, ampak strokovne presoje. In da bi v EU obstajali mehanizmi, ki to omogočajo.” 

Nina Žoher